Sprejem dediščine s koristjo popisa je rešitev, ki ščiti pred dedovanjem dolgov, večjih od premoženja dediščine. Treba pa je izdelati popis oziroma popisni list zapuščine. Če je podedovano premoženje vredno več kot dolgovi, ki jih je pustil pokojnik, potem je bolje sprejeti dediščino s koristjo popisa.

Leta 2015 so se po vrsti odmevnih primerov nepričakovanega dedovanja dolgov po zapustnikovih daljnih sorodnikih, zaradi česar so bili pogosto brez strehe nad glavo, spremenile določbe civilnega prava.Razširjeno je delovanje instituta dedovanja z beneficijo popisa - npr. za osebe, ki dediščine niso uspele pravočasno zavrniti, ker npr. zanjo niso vedele. Ali morate podedovati dolgove? Obstajajo tri možnosti.

Kazalo

  1. Dokončen sprejem dediščine
  2. Sprejem dediščine s koristjo popisa
  3. Zavrni dedovanje
  4. Izjava o sprejemu ali zavrnitvi dediščine
  5. Kaj morate narediti po prejemu dediščine?
  6. Kaj je dvojno dedovanje
  7. Kaj pa podedovani zapuščinski dolg
  8. Seznam zalog kaj je to?
  9. Kaj je v inventarju?
  10. Kako izpolniti popis?
  11. Kaj je inventar?
  12. Vloga sodnega izvršitelja za popis
  13. Seznam premičnin v inventarju
  14. Kakšna je razlika med seznamom inventarja in seznamom inventarja?
  15. Zakaj bi morali narediti seznam ali popis
  16. Opuščinski stroški

Dokončen sprejem dediščine

Neposredni sprejem dediščine pomeni, da prejmemo (dedujemo) premoženje in obveznosti iz dediščine, poenostavljeno povedano - dobrine, ki jih je zapustil pokojnik, in njegove dolgove. Pri tem načinu dedovanja lahko upniki pokojnega zapustnika pozovejo dediča k plačilu vseh dolgov in jih izterjajo iz celotnega njegovega premoženja.

Sprejem dediščine s koristjo popisa

Sprejem dediščine s koristjo popisa pomeni, da dedujemo premoženje zapuščine (blagna, ki jih je pustil pokojnik) in njene dolgove, vendar zanje odgovarjamo le do višine podedovanega premoženja (to je zgornja meja dedičeve odgovornosti). Upnik, ki pozove dediča k poplačilu pokojnikovega dolga, lahko izterja dolg samo do te višine, lahko pa tudi iz celotnega dedičevega premoženja (tj. tudi tistih sestavin, ki niso bile podedovane).

Zavrni dedovanje

Zavrnitev dediščine pomeni, da ne podedujemo ničesar - ne dobrin ne dolgov. Za zavrnitev dediščine pa je treba predložiti ustrezno izjavo v šestih mesecih od dneva odprtja dediščine (tj. smrti zapustnika) ali od trenutka, ko je izvedel za naslov njegovega imenovanja (dedovanje). Druga situacija pa lahko na primer nastane, ko so se potomci pokojnega daljnega sorodnika odpovedali dediščini in smo mi »naslednji na vrsti«. Ko posamezni zapustnik poda izjavo o zavrnitvi dedovanja, zapuščinsko sodišče določi krog ostalih dedičev in jih povabi k sodelovanju. V sodni praksi je običajna praksa, da je datum, ko se je izvedelo za dedni naslov, dan tega poziva (razen če dedič dokaže, da je za zapustnikovo smrt izvedel drugega dne). Šestmesečni rok je tu ti mandatni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče obnoviti, vložitev izjave po njegovem izteku pa ne bo imela želenega učinka zavrnitve dediščine.

Izjava o sprejemu ali zavrnitvi dediščine

Za razpolaganje z podedovanim premoženjem morate pridobiti potrdilo o dedovanju na sodišču ali notarsko potrdilo o dedovanju. Kdaj je treba izvesti zapuščinski postopek? To se ne more zgoditi pred potekom 6 mesecev od začetka dedovanja (tj. smrti zapustnika), razen če so vsi znani dediči že vložili izjave o sprejemu ali zavrnitvi dedovanja.

Izjava o sprejemu ali zavrnitvi dediščine se lahko poda v 6 mesecih od dneva, ko je dedič izvedel za naslov svojega imenovanja (dedovanja). Pomanjkanje dedičeve izjave v 6 mesecih je enako sprejemu dediščine s koristjo popisa.

Kaj morate narediti po prejemu dediščine?

Dedič lahko poda izjavo (o preprostem sprejemu dediščine ali s koristjo popisa ali o odklonitvi dediščine) pri notarju ali pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima prebivališče oz. prebivališče osebe, ki daje izjavo, se nahaja.Izjava naj vsebuje tudi seznam vseh njemu znanih oseb, ki spadajo v krog zakonitih dedičev, ter morebitne oporoke, tudi če jih je izjavilec štel za neveljavne, ter podatke o vsebini in kraju hrambe oporok. . Notar ali sodišče izjavo takoj pošlje dednemu sodišču (to je sodišče, ki je pristojno po zapustnikovem zadnjem prebivališču, če njegovega prebivališča na Poljskem ni mogoče ugotoviti, pa sodišče po kraju, kjer je zapuščina oz. del se nahaja).

Upoštevajte, da izjava o dedovanju ni isto kot izjava o pridobitvi dediščine ali potrdilo o dedovanju. So del zapuščinskega postopka pred potrditvijo pridobitve dediščine.

Kaj je dvojno dedovanje

Za odpravo t.i. dvojnega dedovanja - torej pred sodiščem in pred notarjem hkrati - je bil vzpostavljen register dedovanja, v katerega se vpiše sodišče, ki je izdalo sklep o potrditvi pridobitve dediščine oz. notar, ki sestavi potrdilo o dedovanju, zaznamuje opravljeno dejavnost.

Kaj pa podedovani zapuščinski dolg

Do sprejema dedovanja je dedič odgovoren za zapuščinske dolgove samo iz zapuščine (osebna lastnina dediča ostane izven dosega zapuščinskih upnikov, saj jo lahko dedič še zavrne ). Od trenutka, ko sprejme dediščino, odgovarja dedič za te dolgove iz vsega svojega premoženja. V primeru prevzema dediščine s koristjo popisa pa je zgornja meja te odgovornosti vrednost aktivne dediščine, navedena v popisu ali popisnem listu.

Zgornja omejitev odgovornosti ne velja, če dedič goljufa:

  • izpuščen iz popisa ali v popis ni vključen predmetov, ki pripadajo dediščini ali predmetov evidence izterjave;
  • vključen v inventar ali v inventar naveden neobstoječi dolgovi.

Če se dokaže, da je dedič storil eno od zgoraj navedenih dejanj, odgovarja za dolgove z vsem svojim premoženjem neomejeno.

Seznam zalog kaj je to?

Predpisi o inventarju (členi 1031 § 2 do 10314 civilnega zakonika) so v veljavi od 18. oktobra 2015. Prej je deloval samo inventar.

Popis lahko sestavi dedič (ki je prevzel zapuščino s popisom), volilojemnik ali izvršitelj oporoke. Predloži se sodišču ali notarju. Popis lahko vloži skupaj več oseb (npr. trije od petih dedičev). Več oseb lahko odda tudi ločene sezname zalog.

Kaj je v inventarju?

V popisnem listu so razvidne stvari, ki spadajo v zapuščino in predmeti evidence izterjave, z njihovo vrednostjo po stanju in cenah ob odpiranju dediščine ter zapuščinski dolgovi in njihova višina po stanje ob odpiranju dediščine.Predpisi kažejo, da je treba to storiti s potrebno skrbnostjo. Skrbnost dediča lahko razumemo kot dejanja, ki jih izvaja, in sicer tako, da sprašuje občinske in davčne urade o zapustnikovih zaostalih davkih, Zavod za socialno zavarovanje (ZUS), če je zapustnik vodil podjetje, ponudnike medijev, upravnika stanovanja (ali obstajajo zaostanki pri provizijah), do bank - za katere vemo, da je imel zapustnik odprte bančne račune ali na njih najel posojila oz. Take podatke je treba posredovati dediču, ki predloži sklep o potrditvi pridobitve dediščine ali akt o potrditvi dedovanja. Prav tako je vredno pregledati dokumente, ki jih je zapustil zapustnik, da poiščemo podatke o morebitnih upnikih in jih prosimo, da navedejo dolg.

Če se po oddaji popisa odkrijejo še drugi predmeti, ki pripadajo zapuščini, predmeti vindikacijske evidence ali zapuščinskih dolgov, naj predlagatelj seznam dopolni. Veljajo pravila za oddajo popisa.

Kako izpolniti popis?

Popis, predložen sodišču, je sestavljen v skladu s formulo, določeno v uredbi ministra za pravosodje. To je javni obrazec, ki ga je mogoče prenesti s spletne strani ministrstva za pravosodje ali iz službe za pomoč uporabnikom okrožnega sodišča. Popisni seznam se lahko predloži zapuščinskemu sodišču ali sodišču, na območju katerega ima prebivališče predlagatelj seznama. Sodišče, ki ni zapuščinsko sodišče, takoj pošlje popis zapuščinskemu sodišču. To je velika pomoč za ljudi, ki živijo daleč stran od pokojnikovega stalnega prebivališča.

Če je popis predložen notarju, le-ta sestavi ustrezen notarski zapis in izpisek iz tega zapisnika takoj pošlje zapuščinskemu sodišču.

Zapuščinsko sodišče takoj odredi objavo popisnega lista (ne pa vsebine popisa). Objavljeno je na spletni strani sodišča in na oglasni deski mestnega oziroma občinskega urada, pristojnega po pokojnikovem zadnjem prebivališču.

V času velikega preseljevanja naših državljanov v tujino je vredno vedeti, da na poljskem konzulatu ni možno oddati popisne liste, čeprav ta institucija opravlja nekatere naloge na področju državne uprave in prava. zaščita poljskih državljanov, ki prebivajo v tujini (v skladu s 30. členom konzularnega zakona konzul ne sestavi potrdila o dedovanju, ne sprejme popisnega lista, ne opravlja dejavnosti v zvezi z evropskimi potrdili o dedovanju in ne pripravi elektronski izpisi in izpisi iz notarskih zapisov).

Dedič, ki je vložil popisni list pri sodišču ali notarju, plača dolgove zapuščine po predloženem seznamu. Ne more se sklicevati na nepoznavanje popisa, ki ga je predložil drug dedič, volilojemnik ali izvršitelj oporoke, ker je bila predložitev takega seznama javno objavljena v obliki objave.

Poleg tega vodijo sodišča vpisnik zadev, v katerem lahko na ime zapustnika preverite, koliko popisnih list je bilo predloženih in kdo jih je predložil.Za vsebino popisa so odgovorni dediči - pod grožnjo nepriznavanja omejitev iz premoženja zapuščine in odgovornosti iz celotnega premoženja dediča.

Če je kljub predložitvi popisa opravljen popis, plača dedič dolgove zapuščine po tem popisu.

Kaj je inventar?

Popis je listina, ki jo sestavi sodni izvršitelj (v skladu z določbami členov 633-639 Zakonika o civilnem postopku).

Zahtevo za popis lahko vloži pri zapuščinskem sodišču oseba, ki dokaže, da je dedič, upravičenec do pridržanega deleža ali volilojemnik, izvršitelj oporoke ali upnik, ki ima pisni dokaz. dolga proti zapustniku. Nato izda zapuščinsko sodišče sklep o popisu in odredi ustrezno objavo na spletni strani sodišča in oglasni deski (sklep izda sodni izvršitelj).

To možnost najpogosteje uporabljajo upniki, ki imajo izvršilne naslove zoper zapustnike. Pri prijavi na popis jih zanima, ali bo premoženje, ki ga je zapustil pokojnik, omogočilo poplačilo dolgov. V takem primeru sodišče pred izdajo sklepa o popisu opravi zaslišanje dediča, razen če to ni mogoče. Narok je sestavljen iz tega, da sodišče povabi dediča, da odgovori na upnikove zahtevke, zlasti da razjasni, ali ve za dolg, ali je ta v celoti ali delno poplačan, ali je z upnikom sklenjena poravnava glede poplačilo dolga. To zaslišanje se najpogosteje opravi pisno.

Upnik, ki je zahteval popis, ne sme zavrniti prejema pripadajoče ugodnosti, tudi če dolg še ni bil zahtevan. Če je zapustnik na primer za časa življenja najel posojilo, katerega odplačilo še ni zapadlo v plačilo, potem ga lahko dedič, ki je bil vabljen na narok in je izvedel za dolg, odplača takoj.Upnik ne more zavrniti sprejema poplačila, čeprav bi lahko dobil dodatne obresti za zamudo pri plačilu.

Vloga sodnega izvršitelja za popis

Zahtevo za popis je mogoče vložiti tudi neposredno pri sodnem izvršitelju, ki bi bil pristojen za izvršitev sklepa dednega sodišča o sestavi popisa (tj. izvršitelj iz okraja, kjer je imel zapustnik zadnje prebivališče). Če na določenem okrožnem sodišču deluje več sodnih izvršiteljev - lahko izberete katerega koli.

Izvršitelj takoj pristopi k opravilu in o tem obvesti zapuščinsko sodišče, ki izda sklep o pripravi popisa. Če sodišče zavrne ali zavrne zahtevo za popis ali ustavi postopek, ima popis, ki ga sestavi izvršitelj, enak učinek kot predložitev popisa.

Izvršitelj obvesti vlagatelja in udeležence v tem postopku ter dediča in volilojemnika izterjave, katerih prebivališče je znano, ter izvršitelja, začasnega zastopnika, skrbnika zapuščine, skrbnika. in začasni upravitelj - če obstaja, o datumu sestave popisa.Vendar pa neuspeh teh oseb ne ustavi dejavnosti.

V inventarju sodni izvršitelj pokaže:

  • predmeti, ki spadajo v zapuščino, in predmeti vindikacijske zapuščine z navedbo vrednosti vsakega od njih (določena glede na stanje in cene ob odpiranju dediščine) in
  • dedni dolgovi z navedbo njihove višine (v času odpiranja dediščine);
  • vrednost aktivne dediščine, vključno z vrednostjo predmetov in spornih pravic.

Seznam premičnin v inventarju

Seznam premičnin kot del popisa se sestavi v navzočnosti dveh prič, ki ju določi sodni izvršitelj. O teh dejavnostih izvršitelj sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni. Zavrnitev ali nemožnost podpisa se navede v zapisniku z razlogom.

Pri opisu nepremičnine, ki je del zapuščine, izvršitelj uporablja določbe o opisu in cenitvi nepremičnin v izvršilnem postopku.Ob tem pa ne more sam določiti njene cene, ker ga predpisi zavezujejo k pridobitvi mnenja strokovnega cenilca nepremičnin. V opisu nepremičnine in cenitvenem poročilu naj izvršitelj navede oznako nepremičnine, objekte, ki se na njej nahajajo, ugotovljene pravice in bremena ter osebe, ki so dejanske lastnice nepremičnine ipd.

Premičnine in nepremičnine, ki so vpisane v popis, se pustijo v posesti osebam, ki jih imajo. To ne velja za premičnine, deponirane na sodišču, kot so bankovci, kovanci (vključno s starinskimi kovanci), nakit, vrednostni papirji, umetniška dela itd.

V primeru razkritja stvari, ki spada v zapuščino, predmet izterjave zapuščine ali zapuščinskega dolga, ki ni vpisan v popis, bo zapuščinsko sodišče izdalo sklep o sestavi dopolnilnega popisa.

Po opravljenem popisu sodni izvršitelj pošlje spise zapuščinskemu sodišču, kjer jih lahko prebere vsak, ki dovolj upraviči potrebo. Poleg tega sodišče javno objavi, da je bil narejen popis (kot pri popisu).

Kakšna je razlika med seznamom inventarja in seznamom inventarja?

Popis je uradni dokument, popis pa zasebni dokument.

Po zakonski definiciji je uradna listina tista, ki so jo v posebni obliki sestavili za ta namen imenovani državni organi in je dokaz, kaj je bilo v njej uradno potrjeno.

Zasebna listina je tista, ki je sestavljena v pisni ali elektronski obliki in je dokaz, da je oseba, ki jo je podpisala, podala izjavo iz listine.

Zanesljivost popisa je zato veliko višja kot pri popisu in ga je težje izpodbijati.

Čeprav je popis veliko dražji od popisa, je včasih vreden stroškov. Nihče ne bo očital, da je popis nezanesljiv in lahko ste prepričani, da dolgovi dediščine ne bodo vplivali na naše osebno premoženje.

Zakaj bi morali narediti seznam ali popis

Dedič mora dokazati, koliko dolga mu ustreza, torej kakšno vrednost premoženja je podedoval. Zgolj trditev, da je dediščino podedoval s koristjo popisa, ne zadošča za blokado izvršbe dediščinskih dolgov iz njegove zapuščine. Če popisa ali popisa ni, se lahko zgodi, da izvršitelj zaseže denimo bančni račun dediča, zaradi precejšnje pretečenosti pa bo težko dokazal premoženje, ki ga je imel pokojnik. .

Izdelava popisne liste ali popisa je pravica in ne obveznost. Vendar se je vredno zavedati, da se lahko ti dokumenti izkažejo za koristne, in ne škodi vedeti o pravnih razlikah in stroških, povezanih s pripravo seznama in popisa.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 23. aprila 1964 - Civilni zakonik (tj. Uradni list iz leta 2020, točka 1740 s spremembami)
  • Zakon z dne 17. novembra 1964 - Zakonik o civilnem postopku (Uradni list iz leta 2021, točka 1805)
  • Uredba ministra za pravosodje z dne 22. septembra 2015 o določitvi predloge popisnega lista in načina dajanja obrazcev te predloge na voljo (Uradni list 2015, točka 1537)

Opuščinski stroški

  • izjava o sprejemu ali zavrnitvi dediščine pred sodiščem - 100 PLN za eno osebo;
  • izjava o sprejemu ali zavrnitvi dediščine pred notarjem - 50 PLN plus DDV za eno osebo;
  • vpis zaznamka v register dediščin - 5 PLN;
  • izjava o pridobitvi dediščine - 100 PLN;
  • potrdilo o dedovanju pri notarju - 50 PLN za pripravo potrdila o dedovanju ne glede na vrednost dediščine, dodatnih 100 PLN za pripravo protokola pred izdajo potrdila ((DDV je treba plačati dodano vsem pristojbinam);
  • oddaja popisa na sodišču - brez provizije;
  • priprava popisa pri notarju - 200 PLN plus DDV;
  • priprava popisa: sodna taksa za vlogo 100 PLN, izvršba pri sodnem izvršitelju 400 PLN. Poleg tega morebitni denarni stroški sodnega izvršitelja (npr. stroški korespondence ali potovanja) in honorar cenilca za cenitev nepremičnine, vključene v dediščino.

Kategorija:

Hišna operacija