Gradbeni zakon v letu 2022 je bil deležen dodatnih sprememb. Nov gradbeni zakon je v veljavi od 19. septembra 2020, zadnje spremembe so bile uvedene julija 2022. Spremembe so namenjene poenostavitvi in pospešitvi investicijsko-gradbenega procesa ter povečanju stabilnosti odločitev, ki se v tem procesu sprejemajo. . Obsežna novela gradbenega zakona med drugim vpliva na vprašanja, kot so gradbeni projekt, gradbeno dovoljenje ali postopek legalizacije kakšne nedovoljene gradnje. Podrobno pojasnjujemo, kaj se je spremenilo in kako to vpliva na položaj investitorjev in drugih udeležencev v procesu gradnje.

7. julija 2022 je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona ter še dva druga zakona. Tokratne spremembe gradbenega zakona se nanašajo predvsem na digitalizacijo gradbenega procesa.

Predhodne spremembe je uvedel Zakon z dne 13. februarja 2020 o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov in nekaterih drugih zakonov, ki ga je predsednik podpisal 3. marca 2020. Novi Gradbeni zakon je v veljavi od 19. septembra. , 2020.

Kakšne spremembe gradbenega zakona v letu 2022

Sprememba zakona in spremembe so bile uvedene z Zakonom z dne 7. julija 2022 o spremembah Zakona o gradbenih delih in nekaterih drugih zakonov (Uradni list 2022, točka 1557).

Za posamezne investitorje so spremembe v zvezi z digitalizacijo gradbeništva predvsem informacija, da s 27. januarjem 2023 začnejo veljati novi predpisi glede gradbenega dnevnika. Gradbeni dnevnik se lahko vodi v papirni in elektronski obliki. Več o sistemu Elektronski gradbeni list si lahko preberete tukaj>

Gradbeno pravo: delitev gradbenega projekta

Ena pomembnejših sprememb gradbenega zakona se nanaša na gradbeni projekt, ki je razdeljen na tri dele.Prej je bil gradbeni projekt enoten dokument, ki je vseboval elemente ureditve parcele, arhitekturnega gradbenega projekta in tehničnega projekta. Namen te spremembe je razbremeniti organe uprave za arhitekturo in gradbeništvo ter omogočiti hitrejšo pripravo projektne dokumentacije v obsegu, potrebnem za pridobitev odločbe o gradbenem dovoljenju. Nov gradbeni zakon uvaja delitev gradbenega projektiranja, pojasnjuje obseg odgovornosti projektanta in upravnih organov.

Torej je zdaj gradbeni projekt razdeljen na:

  1. Projekt urejanja parcele ali zemljišča
  2. Arhitekturno in gradbeno projektiranje
  3. Tehnični dizajn

Projekt urejanja parcele ali zemljišča

Projekt urejanja parcele ali zemljišča vključuje:

  • določitev meje parcele ali območja,
  • lokacija, oris in tlorisi obstoječih in načrtovanih stavb, vključno z zemljišči in gradbeno opremo, ki se nahaja zunaj stavbe,
  • kako odvajati ali čistiti odpadno vodo,
  • komunikacijski sistem in ureditev ozelenitve z navedbo značilnih elementov, dimenzij, ordinat in medsebojnih oddaljenosti objektov, glede na obstoječo in načrtovano ureditev sosednjih območij,
  • informacija o območju udarca predmeta.

Zazidalni načrt parcele ali zemljišča je izdelan na trenutnem zemljevidu za namene načrtovanja.

Arhitekturno in gradbeno projektiranje

Arhitekturna in gradbena zasnova vključuje:

  • prostorska ureditev in arhitekturna oblika obstoječih in projektiranih objektov,
  • namenska raba objektov, vključno s številom prostorov, namenjenih ločevanju, s podrobnostmi o stanovanjskih prostorih,
  • specifični tehnični parametri stavb,
  • geotehnično mnenje in informacija o načinu temeljenja objekta,
  • projektovane materialne in tehnične rešitve, ki vplivajo na okolje, vključno z okoljem - ekološke značilnosti,
  • podatki o tehnični opremljenosti stavbe, vključno z projektiranim toplotnim virom oziroma viri za ogrevanje in pripravo tople vode,
  • opis dostopnosti za invalide, vključno s starejšimi (v primeru javnih objektov in večstanovanjskih objektov),
  • podatek o minimalnem deležu stanovanjskih prostorov, dostopnih invalidom, vključno s starejšimi (v primeru večstanovanjskih stavb),
  • odločba o dovoljenju za odstopanje od tehničnih in gradbenih predpisov, če je bila izdana.

Tehnični dizajn

Tehnična zasnova vključuje:

  • projektirane konstrukcijske rešitve objekta z rezultati statičnih in trdnostnih izračunov,
  • energijska učinkovitost - za stavbe,
  • projektirane potrebne tehnične in materialne rešitve,
  • geološka in inženirska dokumentacija ali geotehnični pogoji za temeljenje gradbenih objektov (odvisno od potreb),
  • druge študije oblikovanja.

Najprej organ uprave za arhitekturo in gradbeništvo potrdi parcelni oziroma prostorski načrt skupaj z arhitekturnim in gradbenim projektom z izdajo t.i. odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja. Po drugi strani pa tehnična zasnova ni potrjena s strani organov, ki izdajajo gradbeno dovoljenje – ne glede skladnosti s tehničnimi in gradbenimi predpisi, niti ne glede pooblastila projektanta za izdelavo.Ta projekt se odda uradu v fazi priglasitve zaključka gradbenih del ali oddaje vloge za uporabno dovoljenje.

Tehnična zasnova mora biti skladna s parcelnim oziroma zemljiškim načrtom ter arhitekturnim in gradbenim projektom, ki ga je potrdila uprava za arhitekturo in gradbeništvo. Pri tem je pomembna vloga projektanta, ki naj poskrbi za to problematiko. Pri izdelavi tehničnega projekta naj se opira na ureditveni načrt parcele oziroma območja ter arhitekturno in gradbeno zasnovo. Če želi izvesti kakršne koli spremembe tehničnega projekta, ki bodo v nasprotju na primer s parcelnim ali zemljiškim načrtom, naj najprej spremeni parcelni ali ureditveni načrt. Projekt urejanja parcele ali zemljišča praviloma ne spreminja svojega obsega, pri čemer je treba upoštevati, da mora ta del projekta vsebovati podatke o območju vpliva objekta.

Gradbeni projekt mora vsebovati tudi kopije mnenj, ureditev, dovoljenj in drugih dokumentov, ki jih zahtevajo posebni predpisi ter potrdilo o vpisu v evidenco gradbenih kvalifikacij, veljavno na dan izdelave projekta. To ne velja za soglasje in vrednotenje v okviru presoje vplivov projekta na okolje ali presoje vplivov projekta na območje Natura 2000.

Gradbena zasnova zaradi novele gradbenega zakona jasno razlikuje:

  • elementi, ki jih overi organ javne uprave in
  • elementi, za katere mora poskrbeti oblikovalec.

S spremembami gradbenega zakona naj bi bila izdaja gradbenega dovoljenja oziroma sprejem vloge skupaj s projektom hitrejša in učinkovitejša. Predpostavka novele gradbenega zakona je bila tudi razbremenitev organov uprave za arhitekturo in gradbeništvo ter pospešitev priprave projektne dokumentacije v obsegu, potrebnem za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Žal je v praksi delitev gradbenega projekta pomenila, da morate sedaj podvajati iste dokumente v vseh treh delih. Enako velja za risbe in dele opisov v vsakem delu projekta. Ne samo, da se zdi nesmiselno, ampak investitorju vzame tudi veliko časa.

Odsotnost obveznosti priprave tehničnega dela gradbenega projekta v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja malo spremeni situacijo investitorja. In tako mora projektantu naročiti izdelavo tehničnega projekta in ne želi nujno čakati na izdajo odločbe, ki bo omogočila izvedbo investicije. Tako se v praksi izkaže, da je sprememba obsega tehničnega projekta očitna.

Gradbeni zakon: novo gradbeno dovoljenje in zahteve za prijavo gradnje

Pred novelo velja pravilnik, ki določa, kateri objekti se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja - na podlagi priglasitve ali brez nje in katera gradbena dela se lahko izvajajo na podlagi priglasitve oz. obvestilo, so bile razpršene po dejanju.Posledično je bilo v nekaterih primerih težko ugotoviti, ali je dovoljenje ali obvestilo potrebno ali ne. Da bi ugotovili, kakšen postopek velja v posameznem primeru, je bilo pogosto treba slediti celotnemu besedilu zakona. Poleg tega so upravni organi te primere različno razlagali. Zato se je zakonodajalec v novem gradbenem zakonu odločil vse te primere popisati v preglednih in nedvoumnih katalogih.

1. Gradbeno pravo: objekti zgrajeni na podlagi prijave (brez gradbenega dovoljenja):

  • samostojne enodružinske stanovanjske stavbe, katerih vplivno območje (tj. območje, določeno v bližini gradbenega objekta na podlagi posebnih določb, ki uvajajo omejitve razvoja tega območja v zvezi s tem objektom) je v celoti na parceli ali parcelah, na katerih so bili zasnovani;
  • vodovodna, kanalizacijska, toplotna, plinska omrežja (z delovnim tlakom, ki ni višji od 0,5 MPa) in električna omrežja (z nazivno napetostjo, ki ni višja od 1 kV);
  • prostostoječi enonadstropni objekti transformatorskih postaj in kontejnerskih transformatorskih postaj s površino stavbe do 35 m2;
  • čistilne naprave s kapaciteto do 7,50 m33 na dan;
  • zaprti rezervoarji za tekoče odpadke s prostornino do 10 m33 (t.i. "greznica" );
  • začasni gradbeni objekti, ki niso trajno pritrjeni na teren in so namenjeni rušenju ali prenosu na drugo mesto - v roku, določenem v obvestilu, vendar najpozneje v 180 dneh od dneva začetka gradnje, določenega v obvestilo;
  • ploščadi skupne dolžine do 25 m in višine do 2,50 m, šteto od vrha ploščadi do dna bazena;
  • inštalacije rezervoarjev za tekoči plin z enojnim rezervoarjem prostornine do 7 m3, namenjene za oskrbo plinskih inštalacij v enodružinskih stanovanjskih objektih;
  • kabelska sanacija;
  • izvozi z državnih in pokrajinskih cest ter parkirišča na teh cestah;
  • graditev objektov za opravljanje dejavnosti, ki jih ureja zakon z dne 9. junija 2011 - Zakon o geologiji in rudarstvu, na področju raziskovanja in prepoznavanja nahajališč ogljikovodikov;
  • zajezitvene in zaporne konstrukcije z višino zajezitve manj kot 1 m zunaj celinskih vodnih poti in izven območja narodnih parkov, naravnih rezervatov in krajinskih parkov ter njihovih varovalnih pasov;
  • prostostoječi: enonadstropna gospodarska poslopja, garaže in lope - z zazidano površino do 35 m2, skupno število teh objektov na parcela ne sme presegati dveh na vsakih 500 m2 površina parcele;
  • dvorišče: verande in zimski vrtovi (zimski vrtovi) - z zazidano površino do 35 m22 skupno število teh objektov na parceli lahko ne sme presegati dveh na vsakih 500 m2 velike parcele;
  • prostostoječe enonadstropne individualne rekreacijske stavbe, mišljene kot stavbe, namenjene občasni rekreaciji, z zazidano površino do 35 m2, št. teh objektov na parceli ne sme biti več kot enega na parcelo vsakih 500 m2 površina parcele;
  • poslovne stavbe zazidane površine do 35 m22, z razponom največ 4,80 m ter ribniki in vodni zbiralniki povšt. največ 500 m2 in globina največ 2 m od naravne površine zemljišča, ki je namenjeno izključno gozdnogospodarskim namenom in se nahaja na gozdnih zemljiščih državnega zakladništva, ki se nahajajo v območju Natura 2000;
  • parkirna mesta za osebna vozila do vključno 10 mest, ki se nahajajo na območju Natura 2000;
  • šolska igrišča in igrišča, teniška igrišča, tekalne steze za rekreacijo;
  • ograje višje od 2,20 m;
  • domače talne terase z zazidljivo površino nad 35 m2;
  • priključki: elektrika, voda, kanalizacija, plin, toplota in telekomunikacije - s pridržkom, da je za izgradnjo telekomunikacijskega priključka potrebna izdelava lokacijskega načrta na podlagi kopije veljavnega glavnega načrta oz. za državni geodetski in kartografski vir;
  • službeni kanali v pasu kot del rekonstrukcije cest v smislu zakona z dne 21. marca 1985 o javnih cestah;
  • polnilne postaje v smislu zakona z dne 11. januarja 2018 o elektromobilnosti in alternativnih gorivih, razen polnilne infrastrukture za javni cestni promet in ob upoštevanju potrebe po pripravi načrta lokacije na kopiji trenutne enote karta sprejeta v državni geodetski in kartografski vir;
  • dezinfekcijski bazeni, vključno z dezinfekcijskimi bazeni s streho;
  • temelji stebrov za telekomunikacijske kablovode;
  • majhni arhitekturni objekti na javnih mestih;
  • poslovni objekti povezani s kmetijsko pridelavo in dopolnitvijo gospodarskih objektov znotraj obstoječe habitatne parcele: gnojilne plošče, zaprti rezervoarji za gnojevko ali gnojevko, zemeljski silosi za sipke materiale s kapaciteto do 30 m3in ne več kot 7 m visoko, silažni silosi;
  • Postaje za uplinjanje LNG s prostornino rezervoarja za plin do 10 m3.

2. Gradbeni zakon: gradbena dela izvedena na podlagi prijave (brez gradbenega dovoljenja):

  • obnova:

- zunanje predelne stene in konstrukcijski elementi enodružinskih stanovanjskih stavb, razen če to vodi do povečanja udarne površine objekta izven parcele, na kateri stoji stavba;

- vodovod, toplotna kanalizacija, plin (delovni tlak ne višji od 0,5 MPa) in električna omrežja (z nazivno napetostjo ne višjo od 1 kV);

- prostostoječe enonadstropne zgradbe transformatorskih postaj in kontejnerskih transformatorskih postaj s površino do 35 m2;

- rezervoarske instalacije za tekoči plin z enojnim rezervoarjem prostornine do 7 m3, namenjene za oskrbo plinskih inštalacij v enodružinskih stanovanjskih stavbah;

- izvozi z državnih in pokrajinskih cest ter parkirišča na teh cestah;

- gradbeni objekti, ki se neposredno uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ki jih ureja zakon z dne 9. junija 2011 - Zakon o geologiji in rudarstvu, na področju raziskovanja in prepoznavanja nahajališč ogljikovodikov;

- zajezitvene in zaporne konstrukcije z višino zajezitve manj kot 1 m zunaj celinskih plovnih poti in izven območja narodnih parkov, naravnih rezervatov in krajinskih parkov ter njihovih varovalnih pasov;

- Postaja za uplinjanje UZP s prostornino rezervoarja plina do 10 m3;

- ceste, tiri in železniška oprema;

- toplotna izolacija stavb, višjih od 12 m in ne višjih od 25 m;

- naprave obnovljivih virov energije s skupno instalirano električno močjo največ 1 MW, ki uporabljajo hidroenergijo za proizvodnjo električne energije;

  • prenova:

- stavbe, za gradnjo katerih je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje;

- objekti, za gradnjo katerih je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje - v smislu zunanjih predelnih sten ali konstrukcijskih elementov;

  • namesti:

- na gradbenih konstrukcijah, ki sestavljajo ali ne sestavljajo tehnično in obratovalno celoto naprav, vključno z nosilnimi konstrukcijami za antene in radiokomunikacijskimi inštalacijami ter dodatki in napajalnimi napravami, povezanimi s temi napravami, višine več kot 3 m ;

- rešetke na večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in kolektivnih stanovanjih;

- panoji in reklamne naprave, razen svetlečih in svetlobnih oglasov, ki se nahajajo izven naselij v smislu cestno prometnih predpisov;

- znotraj in zunaj stavbe rabljene plinske instalacije, kmetijska bioplinska mikroinstalacija.V navedenih primerih imate kot investitor pravico zaprositi za pridobitev gradbenega dovoljenja namesto vložitve prijave pristojnemu organu za arhitekturo in gradbeništvo.

3. Gradbeni zakon: objekti zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in brez obvestila

  • poslovni objekti, povezani s kmetijsko pridelavo in dopolnjevanjem gospodarskih objektov v okviru obstoječe habitatne parcele: a) enonadstropni gospodarski objekti s stavbno površino do 35 m2, z razponom objekta največ 4,80 m. ; kontejnerski sušilniki s površino do 21 m2;
  • zaklonišča s pozidano površino do 50 m2, ki se nahajajo na parceli s stanovanjsko stavbo ali so namenjena stanovanjski gradnji, pri čemer skupno število teh zaklonišč na parceli ne presega dveh na vsakih 1000 m2 površine parcele;
  • prostostoječe paviljone zazidane površine do 35 m2, pri čemer skupno število teh objektov na parceli ne sme presegati dveh na vsakih 500 m2 površine parcele;
  • paviljoni in gospodarska poslopja iz zakona z dne 13. decembra 2013 o družinskih vrtovih;
  • nadstrešnice za avtobuse in nadstrešnice;
  • enonadstropni objekti zazidane površine do 35 m2, ki služijo kot objekti za tekoče vzdrževanje železniških prog, ki se nahajajo na zemljiščih v lasti državne blagajne, razen objektov, ki se nahajajo v območje Natura 2000;
  • parkirna mesta za osebna vozila do vključno 10 mest, razen za tista, ki se nahajajo na območju Natura 2000;
  • poslovne stavbe z zazidano površino do 35 m2 z razponom konstrukcije največ 4,80 m ter ribniki in vodni zbiralniki s površino do 500 m2 in globino do več kot 2 m od naravne površine zemljišča, namenjena izključno za kmetovanje in se nahaja na gozdnih zemljiščih v lasti državne blagajne, z izjemo tistih, ki se nahajajo znotraj območja Natura 2000;
  • prostostoječe telefonske govorilnice, omarice in telekomunikacijski drogovi;
  • parkomati z lastnim napajanjem;
  • izvozi z okrajnih in občinskih cest ter parkirišča na teh cestah;
  • prepusti z notranjim prerezom do 0,85 m2;
  • domači bazeni in ribniki do 50 m2;
  • gradbeni objekti kot melioracijske naprave;
  • obalni pasovi in druge umetne, površinske ali linijske utrditve brežin rek in gorskih potokov ter morske obale, obale notranjih morskih voda, ki ne predstavljajo zadrževalnih objektov;
  • rampe za invalide;
  • telekomunikacijski kabelski vodi;
  • mali objekti arhitekture, razen malih objektov arhitekture na javnih mestih;
  • ograje, katerih višina ne presega 2,20 m;
  • objekti za začasno uporabo med izvajanjem gradbenih del, ki se nahajajo na gradbišču, in postavitev barak za gradbena dela, geološke raziskave in geodetske meritve;
  • začasni gradbeni objekti, ki so samo razstavni eksponati in ne opravljajo nobene uporabne funkcije, ki se nahajajo na območjih, določenih za ta namen;
  • geodetske oznake, kot tudi triangulacijski objekti, izven območja narodnih parkov in naravnih rezervatov;
  • ohišja za zajemanje podzemne vode;
  • polnilna mesta v smislu zakona z dne 11. januarja 2018 o elektromobilnosti in alternativnih gorivih, razen polnilne infrastrukture za javni cestni promet;
  • Bankomati, vozovnice, CDM, prodajni avtomati, avtomati za shranjevanje paketov ali avtomati za druge vrste storitev do vključno 3 m višine;
  • zemeljski rezervoarji so gradbeni objekti za shranjevanje tekočih goriv razreda III, za lastne potrebe uporabnika, s prostornino do 5 m3;
  • domače talne terase z zazidano površino do 35 m2;
  • ribniki in vodni zbiralniki s površino do 1000 m2 in globino do 3 m, ki se v celoti nahajajo na kmetijskih zemljiščih;

4. Gradbeni zakon: gradbena dela izvedena brez odločbe o gradbenem dovoljenju in brez obvestila

  • obnova:

- stavbe, za gradnjo katerih je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in enodružinske stanovanjske stavbe, razen rekonstrukcije zunanjih predelnih sten in konstrukcijskih elementov;

- objekti, za gradnjo katerih ni potrebna odločba o gradbenem dovoljenju in priglasitev upravi za arhitekturo in gradbeništvo ter večina objektov za gradnjo, za katere zadostuje priglasitev upravi za arhitekturo in gradbeništvo;

- sestoji iz toplotne izolacije stavb, katerih višina ne presega 12 m;

- gradbena oprema;

  • prenova:

- stavbe, razen obnove: stavbe, za gradnjo katerih je potrebna odločba o gradbenem dovoljenju, stavbe, za gradnjo katerih je potrebna odločba o gradbenem dovoljenju - v smislu zunanjih predelnih sten ali konstrukcijskih elementov;

- gradbena oprema;

  • namestitev:

- naprave na gradbenih konstrukcijah, ki so ali niso tehnično in funkcionalno celovite, vključno z nosilnimi konstrukcijami za antene in radiokomunikacijskimi inštalacijami ter s temi napravami povezani dodatki in napajalne naprave, katerih višina ne presega 3 m;

- rešetke na objektih, razen montaže rešetk na večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in kolektivnih stanovanjih;

- toplotne črpalke, prostostoječi sončni kolektorji, fotovoltaične naprave z instalirano električno močjo največ 50 kW;

- inštalacije znotraj in zunaj stavbe, ki se uporablja, razen plinskih inštalacij;

  • utrjevanje talnih površin na gradbenih parcelah.

Oprostitev obveznosti pridobitve gradbenega dovoljenja in prijave pri gradnji inštalacij (razen plinskih inštalacij) tako znotraj kot zunaj rabljenega objekta je nedvomno za investitorja zelo ugodna sprememba gradbenega zakona. Odpravlja obstoječe dvome o tem, ali izjema od gradbenega dovoljenja in obvestila velja tudi za del notranje inštalacije, ki sega zunaj objekta.

Spremembe gradbenega zakona veljajo tudi za gradbena dela na objektu, vpisanem v register spomenikov. Od uveljavitve novele gradbenega zakona zahtevajo odločbo o gradbenem dovoljenju, za gradbena dela, ki se izvajajo na območju, vpisanem v register spomenikov, pa priglasitev.Vlogi za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju in vlogi je treba priložiti dovoljenje pristojnega vojvodskega spomeniškega varstva, izdano na podlagi predpisov o varstvu in varstvu spomenikov.

Novela gradbenega zakona uvaja tudi obveznost soglasja projektiranja napeljave fotovoltaičnih naprav z instalirano električno močjo nad 6,5 kW s strokovnjakom za varstvo pred požarom glede izpolnjevanja zahtev varstva pred požarom. . O namestitvi tovrstnih naprav je treba obvestiti tudi organe državne gasilske službe.

Pomembna sprememba gradbenega zakona je dokončna rešitev vprašanja avtomatov. Prejšnji predpisi niso jasno urejali vprašanja naprav za shranjevanje, pošiljanje in sprejemanje paketov. V skladu s sodno prakso, ki je veljala po starih predpisih (npr. sodba vojvodskega upravnega sodišča v Lodžu z dne 17. januarja 2019ref. št.: II SA/Łd 761/18) je bila parcelna omarica objekt v smislu gradbenega zakona, zato so zanj veljali predpisi gradbenega zakona, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, razen če investitor dokaže, da je struktura za obdobje, ki ne presega 180 dni. Investitor je bil takrat dolžan prijaviti namero za gradnjo. Novela gradbenega zakona je odpravila obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za tovrstno opremo. To velja tudi za bankomate, kartemate in druge avtomate do višine 3 m. Trenutno takšne naložbe ne zahtevajo niti obveščanja.

Nov gradbeni zakon: odstopanje od tehničnih in gradbenih predpisov

Bistvena sprememba gradbenega zakona se nanaša tudi na pravila pridobivanja soglasij za odstopanja od tehničnih in gradbenih predpisov, to je predpisov, ki določajo tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni objekti in njihova lokacija, ter tehnične pogoje za uporaba gradbenih objektov.Pred novelo je organ uprave za arhitekturo in gradbeništvo lahko izdal soglasje k odstopanju pred izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju. Trenutno lahko to stori tudi pred spremembo odločbe o gradbenem dovoljenju.

Odstopanje se lahko odobri ob pozitivnih povratnih informacijah vlagatelja:

  • vojvodskega sanitarnega inšpektorja v primeru odstopanj glede higienskih in zdravstvenih zahtev
  • vojvodskega spomeniškega varuha v primeru odstopanj v zvezi s stavbami, vpisanimi v register spomenikov.

Pred novelo gradbenega zakona je soglasje za odstopanja od določb o požarni varnosti v primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti gradbenega objekta izdajala uprava za arhitekturo in gradnjo. Trenutno ga s sklepom podeljuje poveljnik Državne gasilske službe vojvodstva.

Pomembno! V postopku legalizacije nedovoljene gradnje je nesprejemljivo dajanje soglasja za odstopanje od tehničnih in gradbenih predpisov!

Nov gradbeni zakon: razveljavitev gradbenega ali uporabnega dovoljenja

Pred novelo gradbenega zakona je bilo mogoče kadarkoli razveljaviti odločbo o gradbenem dovoljenju. Nova ureditev je uvedla načelo, da se odločba o gradbenem dovoljenju ne odpravi, če od njene vročitve oziroma razglasitve preteče 5 let. Odločba o uporabnem dovoljenju pa se ne razveljavi, če preteče 5 let od pravnomočnosti.

Zakonodajalec je odločil, da je 5 let od pravnomočnosti odločbe o uporabnem dovoljenju dovolj za ugotovitev nepravilnosti v odločbi o uporabnem dovoljenju. Gre za zelo ugodno spremembo gradbene zakonodaje z vidika investitorja, saj je okrepila trajnost upravne odločbe.

Namen zakonodajalca je bil v novem gradbenem zakonu urediti vprašanje uporabe objekta brez pridobitve ustreznega soglasja, in sicer tako, da delovanje gradbenega nadzora v zvezi s tem ne bo omejeno le na kaznovanju nezakonite rabe, cilj pa bi bil tudi legalizacija samovoljno uporabljenega gradbenega objekta. Po tej določbi se izrek kazni za nedovoljeno uporabo izvaja po mehanizmu t.i. "rumeni karton" .

Prej je gradbeni nadzornik, če se je ugotovilo, da se objekt ali njegov del uporablja v nasprotju z določili gradbenega zakona, izrekel kazen za nezakonito uporabo objekta. Po novem je organ v prvi vrsti dolžan investitorja oziroma lastnika v inšpekcijskem zapisniku obvestiti, da objekta brez uporabnega dovoljenja ali pravnomočnega obvestila o dokončanju gradnje ni mogoče uporabljati.V odsotnosti investitorja in lastnika v času omenjenega pregled se opravi s pisnim navodilom. Po preteku 60 dni od prejema navedenega navodila organ preveri, ali se objekt še vedno uporablja v nasprotju s predpisi. Če uporabnik objekta (ali njegovega dela) ne preneha z nedovoljeno rabo, izda gradbeni nadzorni organ odločbo, s katero mu izreče kazen za nedovoljeno rabo objekta. Za to globo se ustrezno uporabljajo določbe o globah, vendar se višina takse desetkratno poveča. Nato najpozneje v 30 dneh od vročitve odločbe organ ponovno preveri, ali se stavba ali njen del še vedno uporablja nelegalno. V primeru nadaljnje uporabe v nasprotju z določili zakona se ponovno (z odločbo) izreče kazen za nezakonito uporabo. Stopnja pristojbine za vsako naslednjo kazen se petkrat poveča. Ta odredba se izda večkrat, vsaka naslednja odredba pa se lahko izda ne prej kot v 30 dneh po izdaji prejšnje odredbe.Po novi ureditvi se bo kazen za nezakonito uporabo objekta ali njegovega dela vsakokrat izrekla z odločbo organ gradbenega nadzora, po ugotovitvi uporabe brez izpolnitve obveznosti, ki izhaja iz določb zakona o graditvi objektov.

Pomembno! V primeru spremembe namembnosti objekta ali njegovega dela, ki ima za posledico spremembo požarnovarnostnih pogojev - morate obvestilu pri pristojni upravi za arhitekturo in gradbeništvo priložiti izvedensko mnenje varstva pred požarom.

Gradbeni zakon: legalizacija nedovoljene gradnje

Druga zelo pomembna sprememba gradbenega zakona se nanaša na vsaj 20 let črne gradnje. Na Poljskem je še vedno veliko objektov, samovoljno zgrajenih pred mnogimi leti, o katerih organi gradbenega nadzora nimajo pojma. Lastniki teh objektov se bojijo postopka legalizacije zaradi zelo visokih legalizacijskih taks in nevarnosti, da bi gradbeni nadzor izdal odločbo o rušitvi, na primer zaradi njihove neskladnosti z lokalnim prostorskim načrtom.

Določila gradbenega zakona pred novelo so predvidevala en postopek v primeru uvedbe in izvajanja gradbenih del brez dovoljenja, t.i. črna gradnja. Po spremembah je ločen postopek za začetek in vodenje gradbenih del v nasprotju z zakonom. Poenostavljen je bil tudi postopek legalizacije za črne gradnje, objekte ali dele objektov, zgrajene brez zahtevane odločbe o gradbenem dovoljenju, ko je od dokončanja gradnje minilo najmanj 20 let.

Pozor! Če je bila pred 19. septembrom 2020 izdana odločba o rušitvi zaradi nedovoljene gradnje, poenostavljenega postopka legalizacije ne bo mogoče uvesti.

Po novem gradbenem zakonu bo odredba za rušenje izdana, če:

  • nepravočasna oddaja vloge za legalizacijo gradnje
  • umik vloge za legalizacijo gradnje
  • nepredložitev dokumentov za legalizacijo v predpisanem roku
  • neizvršitev v predpisanem roku odločbe o odpravi nepravilnosti v aktih o legalizaciji
  • nepravočasno plačilo legalizacijske pristojbine
  • nadaljevanje gradnje kljub odločitvi o ustavitvi gradnje.

To je nedvomno koristna sprememba gradbene zakonodaje, tako z vidika investitorja kot celotne družbe. S poenostavljenim postopkom legalizacije nedovoljenih gradenj gradbeni nadzor pridobi informacije o obstoječih nedovoljenih gradnjah in te objekte vnese v sistem obdobnih pregledov za zagotavljanje njihove varne uporabe. Lastniki imajo možnost, da se legalizacijski taksi izognejo, če gradbenemu nadzorstvu prijavijo vsaj 20-letno nelegalno gradnjo, predložijo ustrezno tehnično izvedensko mnenje o varni uporabi takega objekta in geodetski popis izvedenih del.

PREVERITE: predloge in obrazci za prenos

  • Gradbeno dovoljenje: predloga vloge
  • Obvestilo o gradnji: prijavna predloga
  • Obvestilo o gradbenih delih
  • Prošnja za podaljšanje stavbe
  • Uporaba nadzidave - adaptacija mansarde
  • Obvestilo o začetku gradbenih del
  • Protokol: prenos gradbišča
  • Vloga za prostorsko odločbo
  • Vzorec obvestila o izvedbi gradbenih del
  • Uporabno dovoljenje za gradbeni objekt
  • Sprememba gradbenega dovoljenja za hišo. Prijava in postopek
  • Dovoljenje za rušenje
  • Prijava nakupa nepremičnine: obrazec IN-1
  • Prenos gradnje ali drugo obvestilo o gradnji
  • Prenos gradbenega dovoljenja
  • Možnost priklopa na vodovodno in kanalizacijsko omrežje: prijava
  • Kako pridobiti začasni gradbeni električni priključek

Nov gradbeni zakon: vloga za gradbena dovoljenja

Prejšnje določbe gradbenega zakona niso določale postopka vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, zbornice strokovne samouprave pa so prosto določale termine izpitov. Novela gradbenega zakona uvaja načelo, da se kvalifikacijski postopek osebe, ki prosi za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvede na zahtevo te osebe, izpit pa se opravi najmanj dvakrat letno. Pisni del poteka na isti dan in ob isti uri v vseh območnih zbornicah ustrezne zbornice poklicne samouprave.

Poleg tega so se zaradi uvedbe nove delitve gradbenega projekta na parcelni projekt, arhitekturno-gradbeni projekt in tehnični projekt pojavile spremembe gradbenih specializacij - pojavila se je nova specializacija : tehnični in gradbeni.

Gradbeni zakon: olajšanje priključkov na stavbe

Pomembne spremembe gradbenega zakona zadevajo tudi problematiko priključkov. Zakon o zbirnem vodovodu in zbirnem odvajanju odplak doslej ni določal rokov, v katerih morajo vodovodna in kanalizacijska podjetja izdati tehnične pogoje za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kar je pomenilo, da je lahko vsaka občina to problematiko uredila drugače. Z novelo gradbenega zakona so zaradi skrajšanja in poenostavitve investicijskega procesa uvedeni posebni izrazi:

  • 14 dni za izdajo priključnih pogojev za enodružinske stanovanjske objekte, tudi tiste na domačiji in
  • 30 dni - drugače.

V določenih primerih so možna podaljšanja rokov. Novela gradbenega zakona tudi zavezuje projektante, da preverijo, ali je objekt mogoče priključiti na obstoječe toplovodno omrežje.

Zelo pomembna novost v gradbenem zakonu je prepoved zaračunavanja vodovodom in kanalizacijam za:

  • Izdaja tehničnih pogojev za priključitev na omrežje in za njihovo posodobitev,
  • sprejem povezave,
  • priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
  • sprememba ali prenos na drugo organizacijo, kot tudi
  • vsa druga povezana dovoljenja, ki jih običajno izda tako podjetje.

Vodovod in kanalizacija ne sme zavrniti prevzema priključka, izvedenega v skladu z izdanimi pogoji za priključitev na omrežje. Poleg tega pogoj za sprejem ne bo pridobitev gradbenega dovoljenja ali oddaja prijave gradbenih del v primeru, ko ta niso potrebna po določilih zakona o graditvi objektov.

V primeru neizpolnjevanja roka za izdajo pogojev za priključitev na omrežje lahko direktor regionalnega odbora za upravljanje z vodami državnega vodnega gospodarstva podjetju za vodo in kanalizacijo naloži globo v višini 500 PLN za vsak dan zamude.

Druge spremembe gradbenega zakona

  • podrobnejša navedba pogojev, ki jih mora izpolnjevati prijava pri pristojni upravi za arhitekturo in gradbeništvo;
  • opredelitev bistvenega odstopanja od potrjenega parcelnega ali prostorskega načrta ali arhitekturno-gradbenega projekta ali drugih pogojev gradbenega dovoljenja;
  • navedba obveznosti investitorja pred začetkom gradnje, vključno z zaprtim katalogom primerov, v katerih je investitor dolžan imenovati vodjo gradnje ali inšpektorja investitorskega nadzora;
  • navedba dodatnih zadolžitev vodje gradnje (oz. investitorja, če imenovanje vodje ni potrebno) ter zahtev glede oblike in vsebine informativne table, ki naj bo na gradbišču nameščena na vidnem mestu;
  • spremembe glede nelegalne rabe objekta, ki določajo postopek in nadzor s strani organov gradbenega nadzora ter višino kazni, ki se lahko izrečejo za nelegalno rabo objekta;
  • uvedba prepovedi zaračunavanja vodovodnim in kanalizacijskim podjetjem za: - izdajo pogojev za priključitev na omrežje ter njihovo spremembo, posodobitev ali prenos na drugo osebo, - prevzem vodovodnega priključka ali kanalizacijskega priključka s strani vodovodno in kanalizacijsko podjetje, - priključitev vodovodnega priključka ali kanalizacijskega priključka na vodovod ali kanalizacijo, - druga s tem povezana dovoljenja
  • izboljšave pri priključitvi investicij na električna, plinska, toplovodna, vodovodna in kanalizacijska omrežja, vključno z uvedbo kazni za zamude;
  • sprememba požarne varnosti;
  • skladno s predpisi za boj proti epidemiji Covid-19 so bile spremembe dopolnjene s predpisi o gradnji ali rekonstrukciji prenosnih prostostoječih antenskih stebrov.

Uporaba prejšnjih gradbenih predpisov

Vse zgoraj obravnavane spremembe gradbenega zakona so v veljavi od 19. septembra 2020. Vendar v določenih situacijah še vedno veljajo določbe izpred novele. To velja za naslednje primere:

  • začeti in nezaključeni primeri pred 19. septembrom 2020,
  • ko se gradbeni projekt izvaja na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju ali pravnomočne prijave izdane 19.9.2020,
  • ko je investitor v roku 12 mesecev od uveljavitve sprememb (tj. do 19.9.2021) vložil vlogo za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju, soglasje k gradbenemu projektu ali vložil obvestilo, priloženo dizajn k aplikaciji pripravljen na podlagi doslej veljavnih predpisov.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 7. julija 1994 - Gradbeni zakon (prečiščeno besedilo, Uradni list iz leta 2020, točka 1333, s spremembami),
  • Zakon z dne 13. februarja 2020 o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov in nekaterih drugih zakonov (Uradni list 2020, točka 471).

Kategorija:

Hišna operacija