- Navadna čičerika - lastnosti
- Kako se goji čičerika?
- Kakšne zahteve ima čičerika?
- Kdaj pobiramo čičeriko?
- Prehranske lastnosti in uporaba čičerike
Navadna čičerika, imenovana tudi čičerika, je zelo cenjena zaradi svojih izjemnih hranilnih vrednosti. Nima previsokih zahtev pri gojenju, hkrati pa ima ogromno možnosti uporabe. Zaradi vseh teh lastnosti je čičerika rastlina, vredna zanimanja in gojenja.
Čičerika spada v botanično družino Fabaceae, ki vključuje tudi druge rastline, priljubljene v vrtovih, kot so karagana, volčji bob, grah, brnistra in rožičev.
Navadna čičerika - lastnosti
Čičerika (lat.Cicer arietinum), znana tudi kot čičerika, je enoletna rastlina z značilnimi, togimi in oglatimi poganjki ter zapletenimi, neparno pernatimi listi, sestavljenimi iz 11-15 obrnjeno jajčastih listov z nazobčanimi robovi. Njeni plodovi so viseči stroki, v katerih se skrivajo precej velika hruškasta semena različnih barv: rumenkasta, rdečkasta ali rjava. Je uporabna rastlina, ki jo je človek gojil tako rekoč od pradavnine - uporabljali so jo za moko in pripravo kuhanih jedi ter kot dodatek živalski krmi.
Kako se goji čičerika?
Seme čičerike lahko posejete neposredno v zemljo v obdobju od preloma marca in aprila do sredine junija – v našem podnebju je to najbolje narediti aprila in maja. Za pospešitev rasti in žetve se pogosto uporablja setev v lončke pod pokrovom ali v toplih prostorih. Semena pred setvijo ne potrebujejo namakanja, po setvi pa jih je treba zmerno zalivati, da mlade sadike ne gnijejo.Če je pomlad topla, rastline vzklijejo precej hitro – po približno 8 tednih se pojavijo cvetovi, ki jim sledijo prvi semenski stroki.
Glede na to, da lahko poganjki čičerike dosežejo do približno 100 cm višine, je dobra rešitev uporaba precej gostega razmika (do 10 cm), zaradi katerega rastline ne bodo polegle – se bosta naslonila drug na drugega. Na Poljskem v zmernem podnebju vegetacijska doba čičerike traja približno 4 mesece – nekoliko dlje kot v regijah s toplejšim podnebjem.
Skupna pridelava zelenjave: katero zelenjavo posaditi eno poleg druge>

Čičerika je toploljubna rastlina. Zagotoviti mu je treba toplo in sončno lego. Na zasenčenih območjih proizvede bistveno manj pridelka
Kakšne zahteve ima čičerika?
Spada med toploljubne rastline, zato ji prija topla in sončna lega, na bolj zasenčenih legah pa bodo rastline proizvedle veliko manj strokov in semen.Substrat za gojenje čičerike naj bo v letu pred setvijo ne premoker, zračen, nahranjen s kompostom.
Optimalna tla za gojenje čičerike bodo ilovnata tla (vendar ne težka in prepojena) z rahlo kislim do alkalnim pH (5,7-7,2). Ne smemo pozabiti, da če je substrat preveč vlažen, bo čičerika hitro rasla, vendar bo tvorila malo strokov. Običajno dobro prenaša spomladansko pozebo, večji padci temperature v času cvetenja pa lahko povzročijo poškodbe in odpadanje cvetov. Pridelek je lahko manjši v letih s pogostimi padavinami, saj čičerika ne mara odvečne vlage.
Listne rastline - prednosti in uporaba v vrtu>

Kdaj pobiramo čičeriko?
Čičerika je običajno pripravljena za obiranje po približno 4-5 mesecih - v naših razmerah septembra. Da bi dobili zrelo seme, je najbolje, da pobirate celotno rastlino, potem ko listi ovenejo.Po obiranju rastline postavimo v toplo in suho sobo, da se semena dobro posušijo.
Prehranske lastnosti in uporaba čičerike
Čičerika je odlična sestavina diete za shujševalne ljudi - je nasitna, hkrati pa precej okusna in nizkokalorična. Poleg tega je zakladnica dragocenih lastnosti in vsebuje dragocene beljakovine, ki lahko nadomestijo pomanjkanje mesa, na primer v vegetarijanski prehrani. Vsebuje vlaknine, velike količine fosforja, kalija, železa, magnezija, kalcija in cinka, pa tudi vitamine B in vitamine A, C, E, K. Prisotnost čičerike v prehrani znižuje raven holesterola v krvi, povečuje odpornost telesa in pozitivno vpliva na stanje kože in las.
Semena čičerike lahko uživamo tako surova kot posušena in kuhana – so cenjen in okusen dodatek k solatam, juham in drugim toplim jedem. Prehrano lahko dopolnimo tudi s kalčki in mladimi poganjki čičerike.Zelo pogosto se uporablja (po mešanju) tudi za pripravo krem ali humusov ter okusnih, ocvrtih kotletov. Že tisočletja se semena uporabljajo tudi za izdelavo brezglutenske moke, ki se uporablja za peko kruha, palačink ali testenin.