Slezi pogosto samoniklo rastejo na travnikih, obravnavani so kot ruderalne rastline in celo kot pleveli v drugih posevkih. Nekatere vrste sleza pa znajo presenetiti – so zanimiv okras vrta ali pa užitna in zdravilna rastlina. Kaj je vredno vedeti o slezu?
V svetu rastlin poznamo okoli 30 različnih vrst slezov (latinsko Malva), ki spadajo v družino slezovikov (Malvaceae). Pri nas je kar nekaj že uveljavljenih vrst:
- divji slez (Malva sylvestris),
- malva parviflora,
- mošusni slez (Malva moschata),
- malva pusilla,
- Malva alcea,
- Malva neglecta,
- Lepi slez (Malva nicaeensis).
Mogoče je najti tudi druge vrste, kot sta kodrasti slez (Malva crispa) ali vijugasti slez (Malva verticillata). Nekatere vrste sleza gojijo kot okrasne rastline, na primer mošusni slez ali divji slez (z lepimi vijoličnimi cvetovi). Posebej primerni so za prosto oblikovane (naravoslovne) vrtove, uporabljajo se tudi v zdravilne namene ali kot zelenjava (užitni so mladi listi sleza).
Kazalo
- Kako prepoznati slez?
- Kako gojiti slez?
- Vrste sleza za prvo pomoč
- Sleze za gojenje na vrtu
Kako prepoznati slez?
Čeprav jih ne obravnavamo kot tipične okrasne ali vrtne rastline, so vsekakor vredne pozornosti - predvsem zaradi zanimivih, sijočih, petlistnih cvetov, torej največje okrasne vrednosti rastline.Zelo so podobni cvetovom borovnice (so manjši od njih) in so glede na vrsto oziroma sorto različnih barv (bela, roza, vijolična). Cvetni listi imajo na vrhu značilno vdolbino.
Dlanasto zarezani listi sleza so zavito razporejeni na steblu, njihovo rezilo pa je običajno okroglo ali ledvičasto. Vendar se lahko listi pri nekaterih vrstah razlikujejo po obliki, na primer listna ploskev moškatnega sleza (Malva moschata) je pernato nazobčana.
Mavricijski slez (Malva mauritiana)
Kako gojiti slez?
Vrste sleza so lahko enoletnice, dvoletnice, pa tudi trajnice, katerih pogosto plazeča in dlakava stebla lahko dosežejo tudi do 150 cm. Najbolje uspevajo na popolnoma sončnih legah in na povprečnih (ne zelo rodovitnih) substratih.
Sleze lahko običajno razmnožujete s semeni ali potaknjenci, vendar se te rastline samo zasejejo tam, kjer rastejo.
Samosiejki - rastline, ki jih je enostavno posejati brez našega sodelovanja. Prednosti in slabosti samosetev>
Slezi nimajo posebnih zahtev, so odporni proti zmrzali in ne potrebujejo veliko nege. Da bi zagotovili boljšo razvejanost rastline in hitrejši razvoj, je priporočljivo rezati le mlade primerke takoj po prvem cvetenju.
Sleze za gojenje na vrtu
Privlačna okrasna vrsta je mavretanski slez (Malva mauritiana) - cvetoča trajnica, ki pa v našem podnebju raste kot enoletnica. Ravni poganjki zrastejo do 100 cm v višino in so prekriti s številnimi, impresivnimi, temno zelenimi dlanastimi listi. V začetku poletja se pojavijo lepi rožnato-vijolični posamezni cvetovi. Okrasni so vdolbini cvetni listi z izvirnimi žilami na površini. Rože niso samo okrasne, ampak tudi privabljajo metulje in koristne žuželke opraševalce (zahvaljujoč sladkemu nektarju).
Semena mavretanskega sleza sejejo spomladi neposredno v zemljo.Rastlina potrebuje hitro segreto zemljo, zmerno kompaktno in ne pretežko, po možnosti bogato s humusom. Odlična je za naturalistične vrtove, v kombinaciji z drugimi prosto rastočimi vrtnimi rastlinami.
Mošusni slez je lahko tudi okras vrta - s plazečim ali pokončnim habitusom. Zraste do približno 50 cm v višino, njeni cvetovi pa so svetlo rožnati ali beli.
Majhne, a zelo privlačne rožnate ali škrlatno vijolične cvetove ima tudi priljubljen divji slez, ki zraste do približno 1 m višine. Ta rastlina cveti od konca junija do konca oktobra. Pri gojenih sortah so lahko cvetovi tudi drugačne barve: od bele do modre do temno vijolične.
