Glivične bolezni rastlin so nalezljive bolezni, ki jih povzročajo glive. Spoznajte najpogostejše glivične bolezni, ki napadajo rastline, se naučite, kako jih preprečiti in se z njimi boriti.

Običajno rastline na vrtu zbolijo, če jim ne zagotovimo optimalnih rastnih pogojev. Okužbe pa lahko nastanejo tudi nepričakovano, kot posledica okužbe s povzročitelji bolezni, tudi s patogenimi glivami. Katere glivične bolezni najpogosteje napadajo rastline? Kakšne ukrepe sprejeti v primeru okužbe?

Glivične bolezni rastlin: listna pegavost

To je najpogostejša glivična bolezen, ki prizadene številne vrste listnatih vrtnih rastlin.Značilni simptomi so okrogle ali nepravilne, rjave ali kostanjeve lise, ki se pojavijo na listih. Bolezen prizadene različne vrste okrasnih vrtnih grmovnic, vključno z vrtnicami, grmičevjem, drenom, jasminom, ligustrom, travniško sladico, ognjenim trnom, bodiko, petoprstniki, snežnimi lilijami.

Ob pojavu prvih simptomov je najbolje, da rastline 2-3 krat (na dva tedna) poškropimo z enim od sredstev (ali z dvema izmenično): AMISTAR, ROVRAL AQUAFLO ALI TOPSIN. Koristna in priporočljiva preventiva je jeseni temeljito grabljenje in odstranjevanje odpadlega listja.

Jeseni čistimo vrt. Odstranjevanje odpadlega listja>

Glivične bolezni rastlin: pepelasta plesen

Skoraj vsako leto številne rastline napade pepelasta plesen, katere simptomi so precej značilni in jih je lahko prepoznati. Običajno v začetku junija (včasih sredi maja) se na listih pojavi bel, mokast premaz.Bolezen se hitro širi, iznakaže in deformira liste, hkrati pa oslabi celotno rastlino. Pepelasto plesen lahko pogosto najdemo na priljubljenih vrtnih grmovnicah - barberries, karaganach, mahonias, travnik, vrtnice, kovačniki, pa tudi na javorjevih listih (tudi na sortah s pisanimi listi). Razvoju oidija je ugodno vlažno poletje. Da bi zmanjšali razvoj oidija, jeseni z vrta skrbno pograbite in odstranite odpadlo listje. Intervencijsko škropimo rastline po prvih znakih (konec maja / začetek junija), 2-3 krat (na dva tedna), z enim od pripravkov za pripravo raztopin: AMISTAR, BAYMAT ali DISCUS. Zdravljenje lahko ponovite, če se simptomi ponovno pojavijo.

Plesen in peronospora - kakšna je razlika>

Glivične bolezni rastlin: siva plesen

Siva plesen je pogosta bolezen, ki se pojavlja v celotni rastni dobi rastlin, predvsem v daljših obdobjih padavin in pomanjkanja kroženja zraka.Njegov razvoj je predvsem posledica prekomerne gostote rastlin, visoke vlažnosti in pomanjkanja prezračevanja. Značilni znaki sive plesni so porjavenje in odmiranje listov, iglic ali celih poganjkov, na mestih okužbe pa se pojavi siva prašna obloga. Bolezen med drugim napada iglavce in listavce ter trajnice.

Siva plesen - prepoznavanje in zatiranje sive plesni na rastlinah>

Bolne dele rastlin čim prej izrežemo in sežgemo (ali odstranimo z vrta). Ko pa se pojavijo znaki bolezni ali po vsakem daljšem dežju, se splača rastline poškropiti z: ŠKROPILOM ZA BOLEZNI AGRICOLLE (naravni pripravek), SIGNUM, ROVRAL AQUAFLO ALI TELDOR. Predvsem pa je treba rastlinam pri sajenju zagotoviti pravilen položaj in razmik, da preprečimo okužbo.

Ne pozabite uporabljati fungicidov v skladu s priporočili na etiketah in ne škropiti v vročih dneh, popoldanskih urah in ob močnem vetru! Najbolje je uporabiti komercialno dostopna sredstva, namenjena za uporabo v ljubiteljskih vrtovih, priporočljiva za boj proti glivičnim boleznim.

V vrtove in žive meje z veseljem sadimo različne vrste iglavcev. Običajno so to stebraste sorte tuj (Thuja) ali čempres (Chamaecyparis) in brinov (Juniperus), pa tudi tise (Taxus). Iglavci potrebujejo dobro izbrane rastne razmere, saj sicer zlahka razvijejo bolezni. To med drugim velja za substrat – večina iglavcev ne prenese težkih glinenih tal, v katerih jim korenine običajno hitro odmrejo. Simptomi bolezni se pojavijo tudi na listih in poganjkih. Najpogostejši glivični bolezni na živih mejah iglavcev in vrtnih iglavcev sta fitoftora in odmiranje poganjkov.

Glivične bolezni rastlin: fitoftora na iglavcih in rododendronih

Phytophthora se razvije z odvečno vlago v tleh, zato je treba iglavce in vresje zelo previdno zalivati. Bolezen najpogosteje prizadene čemprese, tuje, tise, brine, borovce, jelke, pa tudi grmovnice iz družine vreskovk (npr.azaleje in rododendroni). Napaden je koreninski sistem rastlin, zelo pogosto pa tudi poganjki in listi. Značilno porjavenje in odmiranje posameznih poganjkov, nato pa celotne rastline, sta tipična simptoma fitoftore. Prav tako lahko opazite (po strganju delčka lubja) porjavelost zdravega tkiva na koreninskem vratu.

Ker je koreninski sistem rastlin okužen, se za boj proti tej nevarni bolezni uporablja preventivno zalivanje rastlin s specializiranimi pripravki (fungicidi). Priljubljeni pripravki v tem primeru so: PREVICUR ENERGY, ALIETTE (lahko tudi škropimo po rastlinah) ali PROPLANT. Ko bolezen močno prizadene in so rastline večinoma rjave in ovenele, jih je bolje odstraniti in zemljo razkužiti z zgoraj navedenimi pripravki.

Glivične bolezni rastlin: odmiranje poganjkov iglavcev

Odmiranje poganjkov iglavcev je tudi dokaj pogosta glivična bolezen, ki med drugim prizadene tiso, cipreso, smreko, thijo.Prizadene tudi številne vrtne grmovnice in listavce, kot so barbere, pušpani, liguster in forzicije. Na poganjkih okuženih rastlin se pojavijo obarvanost, porjavitev in zožitve. Plodna telesa glive se oblikujejo kot temne lise in okužba se širi. Zaradi tega poganjki odmrejo, rjave iglice pa odpadejo ali samo porjavijo.

Od bolezni napadena stebla je najbolje porezati in sežgati, nato pa rastline 2-3 krat (vsakih dva tedna) poškropiti s fungicidi TOPSIN M, ROVRAL AQUAFLO, DOMARK ALI SWITCH.

Najpogostejše bolezni rastlin za žive meje. Kaj lahko poškoduje živo mejo?>

Kategorija:

Vrt