Vodne prosojnice
Grudice kabin izginejo pred našimi očmi. Goste, mat ali vzorčaste stene izginejo. Težko je potovati čez prag pladnja za prho.
Udobna tuš kabina
Na srečo ne sporočamo, da je bil tuš odložen. Želimo si le lažjega dostopa do njega in hkrati ne čutiti tesnobe zaradi zaprtosti, odrezanega od sveta in se med kopanjem.
Udobna kabina naj bo torej velika, na primer zasnovana na dveh kvadratih ali pravokotniku, recimo 160x100 cm. Potem je dovolj, da ga od spredaj zaprete s steklom. Ločil bo pas, kamor se vlije voda. Navedel bo tudi kraj, kjer "živi" pipa za pipe (kar bo naše goste zaščitilo pred padcem na steklo).
Če smo se odločili za zaprto kabino in še vedno želimo, da stene ne tvorijo izrazitega enklava za tuširanje, izberite subtilne zaključke, na primer samo navpične profile (po možnosti srebrne ali kromirane). Tako bo tudi lažje (vizualno), saj je zaradi varnostnih razlogov kabina ponavadi iz stekla debeline 4 do 6 mm. V takšnih razmerah lahko vtis lahkotnosti in preglednosti prevzame le originalna domača voda. Ali bolje, ostanek po kapljicah, ki se "posušijo" v kozarec. Ampak bo tudi pot. Znane blagovne znamke ponujajo modele kabin s stenami, prekritimi s posebnimi snovmi, ki zmanjšujejo površinsko napetost vode, kar ji omogoča lažje odtekanje.
V bistvu bi morali sprožiti vprašanje pladnja za tuširanje že od samega začetka. Najprej: oblika tuš kabine določa obliko prhe, ki omogoča namestitev v določen prostor. Drugič: najzanimivejše kabine so … brez tušev. Ta rešitev se popolnoma ujema s konceptom zameglitve delitev kopalniške površine. Ker je tla brez tuš kabine lahko povsod enaka. V tem primeru govorimo raje o podnožju ali tleh kabine (v tem delu kopalnice, kjer se na primer dviga tuš kabina od tal). Spet dobra novica za vesoljske zagovornike. Kabina, ki se "ne deli", zahteva veliko večje območje kot klasična, obdana s štirimi stenami. Običajno je dva do trikrat večji. Poleg tega, da lahko razgrnemo krila, je pomembno, da voda iz prhe (ki smo jo vzeli za prho) ni razlila po celotni kopalnici.