Treba je zagotoviti rastlinam dušik v obliki gnojenja

Dušik spada v makroelemente, to je elemente, potrebne za rastlinsko življenje. Poleg fosforja in kalija je prepoznan kot ključen za pravilen razvoj, rast, videz in stanje okrasnih in uporabnih rastlin. Pogosto se o pomenu dušika za rastline seznanimo šele, ko pride do pomanjkanja, opazimo simptome na listih in drugih delih rastlin. Ugotovite pomen dušika za rastline in kako prepoznati njegovo pomanjkljivost.

Dušik je za rastline pomemben element kot gradbeni protein in (ključ za gradnjo tkiv) nukleinskih kislin. Poleg tega je med drugim vključen v vitamine in klorofil ter je od njega odvisen za pravilen razvoj rastlin in rast njihovih nadzemnih in podzemnih delov ter optimalno in pravilno zeleno barvo.
Dušik in raven njegove vsebnosti v rastlini podaljšujeta tudi vegetacijsko obdobje rastlin in uravnavata tudi uporabo drugih makroelementov, na primer kalija ali fosforja. Zaradi teh razlogov je dušik eden najpomembnejših elementov, ki vpliva na velikost, količino in kakovost gojenih rastlin.

Dušik v tleh - od kod prihaja?

Vir dušika v zemlji so predvsem rastlinski in živalski ostanki, pa tudi talni humus. Dušik, nakopičen v tleh, se pojavlja predvsem v obliki spojin, ki so podvržene mineralizaciji, to je razgradnji organskih snovi. Največ dušika je v zgornjem sloju tal, kjer se nabira humus.
Le nekaj odstotkov celotnega dušika v tleh je v mineralni obliki (na voljo rastlinam), predvsem v obliki NH 4 + (amonijevih) in NO 3- (nitratnih) ionov. V majhnih količinah se pojavlja tudi v obliki NO 2- (nitritnih) ionov in drugih oblik, ki jih najdemo v količinah v sledovih. Dušik v obliki nitratov je skoraj v celoti v talni raztopini, medtem ko dušik v amonijevi obliki občasno zadrži t.i. talni koloidi (temu rečemo izmenjevajoča sorpcija - pojav, ki preprečuje izliv dušika v tla in je skladišče, iz katerega se ta element vnese v raztopino tal).
Vsebnost dušika v tleh se razlikuje glede na letno temperaturo in temperaturo. V našem podnebju je pozimi najmanj mineralnega dušika v tleh. Spomladi se z višanjem temperature vsebnost dušika postopoma povečuje, kar je povezano s ponovnim postopkom mineralizacije rastlinskih ostankov. Poleti se količina mineralnega dušika v tleh zmanjša zaradi intenzivnega vnosa rastlin (včasih tudi zaradi pomanjkanja vode, ki je potrebna za razgradnjo snovi).

Kako rastline dobijo dušik?

Velika večina pridelkov lahko prevzame dušik samo iz tal - prek koreninskih sistemov - v obliki prej omenjenih nitritnih (NO 2- ) in nitratnih (NO 3- ) anionov ali amonijevih kationov (NH 4 + ). Nekatere rastline zaradi simbioze s t.i. dušikove bakterije lahko pridobivajo dušik iz ozračja in ga v obliki, ki je na voljo rastlinam, prenesejo v tla. Primer bi bile papilonske rastline (npr. Volčin, lucerna, detelja, grah, grah), na koreninah katerih se razvijejo posebne bradavice, pri katerih dušikove bakterije (iz rodu Rhizobium ) vežejo dušik in zaradi kemičnih preobrazb oddajo razpoložljive oblike dušika (npr. Amonijak ), namesto da bi uporabili rastlinske vire ogljikovih hidratov. Zaradi tega so stročnice odlično naravno gnojilo (tako imenovani zeleni gnoj).

Najboljše za zeleno gnojenje so papilonske rastline, na primer lupin

Dobava dušika rastlinam, to je hranjenje z dušikovimi gnojili

Dušik v obliki priljubljenih mineralnih gnojil uporabljajo rastline v 50-70 odstotkih. Preostanek dobimo z mikroorganizmi v zemlji ali ga v obliki amoniaka izpusti v ozračje in izpere v globlje plasti tal. Zato je treba rastlinam zagotoviti dušik v obliki gnojenja.
Dušikova gnojila se glede na hitrost delovanja delijo na:

  • gnojila pred setvijo, npr. amonijeva gnojila,
  • gnojila za pozno prelivanje, npr. v obliki solnice,
  • univerzalna gnojila, na primer amonijev nitrat in sečnina.

Ta delitev je posledica specifičnih reakcij, ki se pojavijo po vnosu gnojila v okolje tal.
Za ljubiteljske vrtnarje so trenutno na voljo varna in enostavna posebna gnojila (tekoča ali granulirana), ki oskrbujejo posebne skupine okrasnih ali komunalnih rastlin s specifično potrebo po dušiku in drugih sestavnih delih.

Pomemben vir dušika je lahko tudi organsko (naravno) gnojenje s kompostom, tekočim gnojem, gnojem in rastlinskimi izvlečki. Gojenje rastlin stročnic (npr. Naknadna rastlina) tudi na naraven način znatno obogati tla z dušikom .

Simptomi pomanjkanja in presežka dušika

Najpomembnejši in opaznejši simptomi pomanjkanja dušika v rastlini so zbledela, svetlo zelena barva listov in stebel, zaviranje rasti zračnih in podzemnih delov ter šibka navada. V skrajnih primerih listi rastline porumenijo (tako imenovana kloroza), plod pa je slabo razvit in prezgodaj zori. Zaviranje rasti rastlin in kloroza, to je rumenost listov, so učinki zaustavljanja sinteze beljakovin.
Vendar je odvečni dušik škodljiv tudi zato, ker prekomerno gnojenje rastlin z dušikom znatno podaljša vegetacijsko obdobje in povzroči kopičenje nitratov (neugodno za zdravje ljudi in živali), pa tudi zniža odpornost rastlin na primer zmrzovanja. Rastline s preveč dušika je enostavno prepoznati po temno zeleni barvi. Značilni so tudi številni in zelo veliki listi, debeli ali raztegnjeni (prekomerno podolgovati) poganjki, malo in slabo razviti plodovi, pa tudi slabo cvetenje.

Simptomi pomanjkanja dušika v vrtnici

Kategorija:

Vrtnarjenje