V postopkih sodne izvršbe je včasih treba zaprositi za razglasitev izvršljivosti sodbe, v nekaterih primerih pa bo sodišče to storilo po uradni dolžnosti. Kako dati klavzulo o izvršbi na notarski zapis? Zakaj ne moremo izterjati dolga brez klavzule o izvršbi?

Kazalo

  1. Kaj je izvršilna klavzula?
  2. Kakšna je oblika izvršilne klavzule?
  3. Kako zaprositi za izvršilno klavzulo?
  4. Kakšni so stroški postopka klavzule?
  5. Kdaj lahko zahtevek zastara?
  6. Kdaj notarski zapis postane izvršnica?
  7. Kako zavarovati vračilo dolga brez klavzule o izvršbi?

Nikoli ne vemo, kdaj lahko postanemo dolžnik ali upnik. Trenutne razmere v državi pogosto povzročajo zaskrbljenost glede naših kreditov, posojil ali plačil izvajalcev. Zato je vredno vedeti, kako izgleda postopek izvršbe - od pridobitve sodne odločbe do ukrepanja sodnega izvršitelja.

Kaj je izvršilna klavzula?

V sodnem izvršilnem postopku je izvršilni naslov podlaga za izvršbo dolga. Je izvršilni naslov (sodba, plačilni nalog, nalog) z izvršilno klavzulo.

Ko sodišče izda plačilni nalog ali sodbo, še ne pomeni, da bo izvršitelj v trenutku potrkal na dolžnikova vrata in bo upnik prejel svoj dolg. Zoper vsako sodno odločbo je možna pritožba (v skladu z navodili iz prejete sodbe oziroma plačilnega naloga).

Po preteku roka za vložitev pritožbe, sodišče - na zahtevo ali po uradni dolžnosti - na tako pravnomočno sodbo doda zaznamek o njeni izvršljivosti, to je klavzulo o izvršbi. To je – po definiciji, vzeti iz Wikipedije – uradni akt sodišča, ki navaja, da je določen dokument izvršilni naslov, zaradi česar so ga vsi uradi ali osebe, ki jih morebiti zadeva, dolžni upoštevati in nuditi pomoč pri izvedba.

Kakšna je oblika izvršilne klavzule?

Izdaja izvršilne klavzule je običajno sestavljena iz vtisa pečata s podatki o njeni podelitvi. Podpisati ga mora sodnik ali sodni referent. To velja za sodbe in poravnave, ki so bile dosežene pred sodiščem.

Klavzula o izvršbi vsebuje izjavo, da izvršilni naslov dovoljuje izvršbo in po potrebi dodatne informacije, kot je specifikacija izvršbe, ki je predmet izvršbe, obseg izvršbe in ali je sodba izvršljiva kot pravnomočna ali takoj izvršljiva.

Vsebovati mora tudi informacije, v kakšnem obsegu in komu obstaja taka pravica. Primer tega bi bil izvršilni naslov, ki je le delno izvršljiv, če del dolga ni bil poplačan (na primer obroki posojila) ali če se naslov nanaša samo na eno osebo, ker je bila sodba razveljavljena (na primer po smrti drugega).

Izvršilna klavzula je lahko tudi v obliki sodne odredbe, ki jo odobri. Takšne odločbe se izdajo po uradni dolžnosti v postopkih elektronskega plačilnega naloga, za katere je pooblaščeno le okrožno sodišče Lublin-Zachód v Lublinu (kraj prebivališča toženca ni pomemben).

Ta sklep izda tudi sodišče, pristojno po stalnem prebivališču toženca (dolžnika) v postopku zaradi klavzule o izvršbi po prenosu pooblastil ali obveznosti. S prenosom pravic na drugega upnika se ukvarjamo, ko se dolg osebe proda drugemu upniku.

Dolžnik je torej lahko zmeden, ko se izkaže, da je imel na primer dolg pri banki X, sodni izvršitelj pa je sprožil izvršbo za sklad Y. To je mogoče zaradi klavzule o izvršbi, ki jo izda sodišče v primeru prenosa pravic, tj. prodajnega dolga. Po drugi strani pa do prenosa obveznosti in klavzule o izvršbi v sklepu pride na primer, ko dolg podedujejo dediči in se izvršba izvaja na njihovem premoženju.

Pozor! Trenutno je izvršba za drugega subjekta, ki je odkupil dolg, možna tudi brez pridobitve izvršilne klavzule v primerih, ki jih določa 2. čl. Umetnost. 804 [2] zakonika o pravdnem postopku (subjekt je odkupil dolg pred uvedbo izvršilnega postopka in lahko začne izvršbo brez pridobitve dodatne klavzule o izvršbi s prenosom pooblastil nanj).Dokumenti, ki dokazujejo odkup dane terjatve (dolga), se v teh situacijah predložijo neposredno sodnemu izvršitelju.

Kako zaprositi za izvršilno klavzulo?

Predlog za izvršilno klavzulo vloži upnik pri sodišču, ki je izdalo sodbo. Če jih je izdalo okrožno sodišče, potem okrožno sodišče, če pa okrožno sodišče - okrožno sodišče itd. Takšne vloge ni težko pripraviti. Pristojnemu sodišču pošljete dopis z zahtevo za klasifikacijo sodbe (lahko ročno), v njem navedete svoje podatke in referenčno številko zadeve (sodbe) ter se lastnoročno podpišete.

Navedena klavzula (v obliki pripisa ali sklepa) bo skupaj s sodbo vročena le upniku. Upnik lahko zahteva, da se naslov pošlje po pošti, ali navede, da ga bo prevzel osebno. Tako konstruirane določbe so namenjene varovanju upnika pred neugodnim razpolaganjem z dolžnikovim premoženjem v času od prejema izvršbe do začetka izvršbe.

Dolžnik izve za klavzulo o izvršbi šele ob uvedbi izvršbe. Sodni izvršitelj mu vroči kopijo izvršilnega naslova (tj. sodni sklep z izvršilnim klavzulom - seveda je kopija, ker mora izvirnik ostati pri izvršitelju, saj je podlaga za izvršbo), poziv za plačilo. dolg in razkriti premoženje. Od takrat naprej bo kakršno koli razpolaganje z njegovim premoženjem za upnika neučinkovito.

Šele od prejema navedenih listin se dolžniku odpre sedemdnevni rok za izpodbijanje klavzule o izvršbi - s pritožbo (ko je klavzulo izdal sodnik) ali pritožbo. (ko ga je izdal sodni referent). Takšna pritožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo klavzulo. O tej pravici mora sodni izvršitelj seveda obvestiti dolžnika hkrati z vročitvijo pisanj. Neizročitev klavzule dolžniku ali opravljanje izvršilnih dejanj brez njene potrditve ima za posledico neveljavnost izvršilnega postopka in je to zelo huda kršitev postopka.

Če je klavzula o izvršbi izpodbijana, jo sodišče bodisi potrdi ali razveljavi. Lahko se zgodi, da je bila klavzula prisojena neupravičeno (na sodbo, ki ni pravnomočna ali neustrezna). Takšna situacija se je pred spremembo predpisov o vročanju sodnih pisanj s strani izvršiteljev dogajala zelo pogosto. Neprevzete in dvojno obveščene pakete je sodišče štelo za pravilno dostavljene (to je bila t. i. fikcija dostave) in nato izdalo izvršilno klavzulo za plačilni nalog ali zamudno sodbo (izdano, ker toženec ni nastopiti na obravnavi). Kasneje se je izkazalo, da dolžnik ni bival na naslovu, ki je bil uporabljen pri dostavi, za kar je predložil verodostojne dokaze. Takšno klavzulo je bilo treba razveljaviti in vsako izvršitev prekiniti.

To je bilo še posebej pogosto v postopkih elektronskega plačilnega naloga. Za izdajo klavzule o izvršbi veljajo različna pravila. Sodni postopek v teh postopkih ga izda po uradni dolžnosti (za razliko od »navadnega« pravdnega postopka) po pravnomočnosti plačilnega naloga.V takšni situaciji dolžnik, ki se je na primer zadrževal v tujini, ni vedel za tečejo postopek, zanj je izvedel šele, ko mu je izvršitelj zaradi izvršbe dolga zasegel račun.

Izvršilno klavzulo je mogoče pridobiti samo enkrat za isto sodbo. Če je izvršilni naslov potreben za druge namene - na primer za vpis obvezne hipoteke na dolžnikovo nepremičnino - potem morate pri sodišču, ki je izdalo klavzulo, zaprositi za nadaljnji izvršilni naslov.

Kakšni so stroški postopka klavzule?

Izdaja sklepa o izvršbi (v obliki plombe) je brezplačna. Vendar pa je treba plačati pristojbino v višini 50 PLN za izdajo klavzule o izvršbi s prenosom pravic ali obveznosti ali za notarski zapis (v obliki odločbe).

Kdaj lahko zahtevek zastara?

Vložitev vloge za izvršilno klavzulo prekine zastaralni rok.Običajno želi "zasebni" upnik hitro izterjati dolg. Zato takoj po pravnomočnosti sklepa uveljavlja klavzulo o izvršbi in vloži predlog za izvršbo pri sodnem izvršitelju.

Na žalost je praksa "obrestnega kmetovanja" zaskrbljujoč pojav. »Masovni« upniki – torej tisti, ki imajo veliko izvršilnih naslovov – namerno odlašajo z uveljavljanjem izvršilne klavzule, tudi do zadnjega trenutka pred iztekom zastaralnega roka terjatve.

Omenimo še, da sta trenutno tako sodišče, ki izda sklep o izvršbi, kot sodni izvršitelj, ki sprejme predlog za izvršbo, dolžna po uradni dolžnosti preveriti, ali je terjatev zastarala ali ne. Prej so se vprašanja zastaranja preiskovala le na podlagi ugovora dolžnika.

Po spremenjenih določbah civilnega zakonika glavna terjatev zastara po šestih letih, obresti pa po treh letih. Rok se izteče zadnji dan koledarskega leta, v katerem poteče terjatev.

Kdaj notarski zapis postane izvršnica?

Notarski zapis postane izvršilni naslov, ko ena od pogodbenih strank poda izjavo o izvršbi.

Takšno izjavo o predložitvi v izvršbo najpogosteje najdemo v pogodbi o nakupu nepremičnine. Na ta način si prodajalec zagotovi preostalo ceno za plačilo, ko je na primer plačilo na obroke. Če se je zgodilo, da poplačilo ni bilo opravljeno pravočasno - lahko upnik na sodišču zahteva, da se klavzula o izvršbi vpiše v notarski zapis.

Odvisno od tega, kako je oblikovana vsebina obveznosti v notarskem zapisu, bo sodišče v tem obsegu izdalo klavzulo o izvršbi. Lahko gre torej za klavzulo o izvršbi, vezano na obrok ali na splošno na preostanek kupnine. Pomembno je, da je obrok že zapadel. Sodišče ne bo izdalo klavzule o izvršbi na prihodnji obrok, ki ni zapadel.

Notarski zapis brez dolžnikove izjave o predložitvi v izvršbo ni izvršilni naslov.

V skladu s čl. 777 Zakonika o civilnem postopku je izvršilni naslov notarski zapis, v katerem:

  • je dolžnik podal v izvršbo, ki vključuje obveznost plačila denarnega zneska ali izročitev stvari, označenih glede na vrsto, količinsko določeno v aktu, ali izročitev posamično označenih stvari, kadar je v aktu določen rok za izpolnitev obveznosti ali dogodek, od katerega je izpolnitev odvisna (najpogostejša oblika za občasne ali institucionalne najeme);
  • je dolžnik podal v izvršbo in ki vključuje obveznost plačila denarnega zneska do zneska, ki je neposredno določen v listini ali označen z indeksacijsko klavzulo, kadar je v listini določen dogodek, na katerega se začne izpolnitev obveznost je odvisna, pa tudi datum, do katerega lahko upnik zaprosi za dodajanje klavzule o izvršbi k tej listini (najpogostejša oblika v kupoprodajni pogodbi nepremičnine);
  • oseba, ki ni osebni dolžnik, katere premoženje, terjatev ali pravica je obremenjena s hipoteko ali zastavo, je zaradi poplačila denarne terjatve do zavarovanega upnika dala izvršbo na obremenjeno stvar ( najpogostejša oblika zavarovanja posojila na tuji nepremičnini – postane ona stvarni dolžnik in se na njeno nepremičnino lahko izvede izvršba).

Kako zavarovati vračilo dolga brez klavzule o izvršbi?

Po izrečeni sodbi ali plačilnem nalogu imamo tudi druge načine, kako dolžniku preprečiti oviranje izterjave. Na primer:

  • Zavarovanje terjatev na podlagi sodbe ali plačilnega naloga kot zavarovanje do pravnomočnosti ali
  • takojšnja izvršljivost sodbe.

Zavarovalni naslovi so po določbah zakonika o pravdnem postopku samo: plačilni nalog, izdan v postopku plačilnega naloga, sodba gospodarskega sodišča, izdana po določbah gospodarskega postopka in sodna odločba. izdano ob zavarovanju terjatve.

Kaj daje tak varnostni naziv? Omogoča zavarovanje terjatve (dolga) v primeru, ko grozi dolžnikova insolventnost ali ko dolžnik čezmerno podaljšuje postopke, da bi razpolagal s premoženjem, ki ni ugodno za upnika (npr. s prodajo ali darovanjem).

Varnostni naslov ne potrebuje izvršilne klavzule. Velja pa dodati, da izgubi svojo moč, ko postane sodba, ki je bila prej varščinski naslov, pravnomočna. Najbolj ilustrativni načini zavarovanja terjatev so na primer rubež denarnih sredstev na dolžnikovem računu ali vpis v III. del zemljiške in hipotekarne knjige prepovedi prodaje nepremičnine do pravnomočnega zaključka postopka.

Nekatere sodbe sodišč imajo opombo "sodba je takoj izvršljiva" . Sodišče ga vedno izda po uradni dolžnosti, če:

  • preživnina se dosoja - za obroke, ki se plačajo po dnevu vložitve zahtevka, in za obroke, ki se plačajo pred vložitvijo zahtevka za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev;
  • toženec je sprejel zahtevek;
  • sodba, ki ugodi zahtevku, je zamudna.

Strogost takojšnje izvršljivosti se lahko določi tudi za sodbo po uradni dolžnosti ob njeni izdaji - če se z njo razsodi plačilo iz zadolžnice, čeka, naloga, reversa, uradne listine ali zasebne listine, katere verodostojnost ni bila dokazana. bila zavrnjena, in če upošteva tožbo zaradi posega v posest .Upnik lahko zahteva tudi takojšnjo izvršljivost sodbe, primerne za izvršbo, z izvršbo, če bi zamuda onemogočila ali bistveno otežila njeno izvršitev ali izpostavila upravičenca škodi.

Običajno, ko upnik od sodišča prevzame izvod sodbe, izdane v zgoraj navedeni zadevi, ga sodišča izdajo po uradni dolžnosti s pripisom, da tak naslov dovoljuje izvršbo, vendar ni pravnomočen. V pravnem prometu to pomeni, da sodba ni polnopravni izvršilni naslov in šele določbe omogočajo začetek izvršilnega postopka na njeni podlagi. Upnik lahko torej začne izvršbo še pred pravnomočnostjo sodbe. Po poteku roka za pritožbo zoper sodbo mora sodni izvršitelj zahtevati izvršbo za nadaljnjo izvršbo. Če upnik take listine ne predloži, je sodni izvršitelj dolžan končati izvršilni postopek.

Povezava klavzule o izvršbi s pravnomočno sodbo daje izvršilnemu organu jamstvo, da je zadeva dokončno zaključena in se lahko izvršba nadaljuje, ne da bi bili ogroženi odškodninski zahtevki za nepravilno izterjan dolg.

Pravna podlaga:

Zakon z dne 17. novembra 1964 – Zakonik o civilnem postopku (Uradni list iz leta 2021, točka 1805, s spremembami)

Preberite tudi:

  • Dedovanje s koristjo inventarja. Kako preprečiti dedovanje dolga?
  • Sodni depozit - kaj je to? Stroški sodnega depozita. Zahtevek za sodni depozit
  • Dostava pisma s sodišča s strani izvršitelja - izvršiteljska služba
  • Dražbe nepremičninskih izvršiteljev - kako kupiti parcelo na dražbi izvršiteljev
  • Preverite zemljiško in hipotekarno knjigo - kako to storiti na spletu? Kako do zemljiške in hipotekarne knjige določene nepremičnine?

Kategorija:

Hišna operacija