Izdaja zapleta ni vedno mogoča in pogosto traja dolgo. Nakup parcele v upanju, da boste na njej zgradili hišo, je lahko zelo tvegan. Preverite ali je kmetijsko parcelo možno preurediti v gradbeno.

Preden se odločimo za nakup kmetijske parcele, se moramo seznaniti z zakonskimi omejitvami pri nakupu tovrstnih zemljišč in izvajanju gradbenih projektov na njih. Postopek odstranitve kmetije s parcele se lahko izkaže za okornega in dolgotrajnega ali celo nemogočega.

Kazalo

  1. Ali je možna gradnja na kmetijski parceli?
  2. Sprostitev parcele - sprememba lokalnega prostorskega načrta
  3. Sprostitev parcele - vloga za spremembo lokalnega prostorskega načrta
  4. GALERIJA: glej projekte gospodarskih poslopij
  5. Sprostitev parcele - postopek spremembe krajevnega načrta
  6. Razdelovanje parcel II. stopnja - izključitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje
  7. Vloga za izločitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje
  8. Objava stroškov zapleta
  9. Oddaja parcele - pridobitev prostorske odločbe
  10. Zemljiškoknjižni simboli

Ali je možna gradnja na kmetijski parceli?

Če se kmetijska parcela nahaja izven mesta, bomo prisiljeni iti skozi dvostopenjski postopek dekmetiranja, čeprav vsi elementi ne bodo potrebni v vsakem primeru.

Pretvorba kmetijske parcele v gradbeno poteka v dveh fazah:

  • Prva faza - sprememba namembnosti zemljišča s spremembo lokalnega prostorskega načrta ali pridobitev odločbe o gradbenih pogojih.
  • Druga faza - izključitev zemlje iz kmetijske proizvodnje.

V skladu s čl. 6 sekund 1. člena Zakona o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč za nekmetijske namene najprej zemljišča, ki so v evidenci označena kot pustinja, če takih zemljišč ni, pa druga zemljišča z najmanjšo proizvodno koristnostjo.

Sprostitev parcele - sprememba lokalnega prostorskega načrta

Prva stopnja postopka dekmetacije parcele sledi pravilom, določenim v Zakonu z dne 27. marca 2003 o prostorskem načrtovanju in razvoju. Poteka na dva načina, odvisno od tega, ali za določeno območje velja lokalni prostorski načrt (v nadaljevanju: prostorski načrt) ali ne. Najprej naj se torej ugotovi, ali je kmetijska parcela zajeta v prostorskem načrtu.Če želite to narediti, pojdite v pisarno in tam dobite potrebne informacije. V pisarni se lahko dogovorimo za naslednje:

  • parcela je zajeta v občinskem ureditvenem načrtu in je v tem načrtu namenjena za kmetijske namene - potem je potrebno izvesti postopek spremembe krajevnega ureditvenega načrta;
  • parcela ni urejena z ureditvenim načrtom - takrat zadošča pridobitev odločbe o zazidalnih pogojih.

Sprostitev parcele - vloga za spremembo lokalnega prostorskega načrta

Spreminjanje lokalnega prostorskega načrta je precej težko in zagotovo dolgotrajno. Za začetek postopka spremembe načrta je treba vložiti ustrezno vlogo pri občinskem glavarju, županu ali predsedniku mesta.

Zakon ne določa vsebine takšne zahteve. Vsekakor mora dopis vsebovati: ime in priimek/ime vlagatelja in njegov naslov, specifikacijo nepremičnine, ki se spreminja, način spremembe prostorskega načrta, utemeljitev spremembe.Vlogi se splača priložiti izpisek ali izris iz veljavnega katastrskega načrta, izpisek iz zemljiške knjige in osnovni načrt nepremičnine.

Nekatere občine in mesta na svojih spletnih straneh objavljajo vloge za spremembo lokalnega prostorskega načrta. Vendar na uporabo teh obrazcev ne bi smeli gledati kot na obveznost, ampak kot olajšavo.

Oddana prijava je postulativna. To pomeni, da njegova obravnava ni določena z nobenim rokom. Za njeno priznanje se ne uporabljajo določbe zakonika o upravnem postopku. Občinski glavar, župan ali predsednik mesta zato lahko dlje časa ne odgovori na oddano vlogo. Seveda se lahko zgodi tudi, da bo organ ustrezno ukrepal prej.

GALERIJA: glej projekte gospodarskih poslopij

Projekt GC59a Gospodarsko poslopje, arh. Marek Dąbrowski. Manjše gospodarsko poslopje, idealno za rekreacijske in zaposlene parcele. Preprosta karoserija pokrita z dvokapno streho se bo podala v vsako okolje. Oglejte si ta dizajn

Sprostitev parcele - postopek spremembe krajevnega načrta

Če je naša prijava sprejeta, se začne postopek spremembe lokalnega načrta. Podobno je kot pri sprejemanju novega načrta. Pri tem je treba poudariti, da lastniki zemljišč nimajo bistvenega vpliva na potek celotnega postopka defarmacije parcele. Sprememba prostorskega načrta ni individualna upravna zadeva. V primeru nastopa občina oziroma mesto, ki opravlja svojo nalogo. Zato je pomembno, da spremljate vse objave v zvezi s spremembo načrta, objavljene v lokalnem tisku in/ali v mestnem ali občinskem uradu. To nam bo omogočilo, da pravočasno izrazimo morebitne ugovore, če nameni načrta niso v skladu z našimi pričakovanji. Občinski ali mestni svet lahko ali ne upošteva rezervacije.

Najpomembnejši koraki v postopku spremembe lokalnega prostorskega načrta so:

a) sprejem sklepa občinskega ali mestnega sveta o pristopu k spremembi krajevnega načrta;

b) objavo v lokalnem tisku in z objavo začetka spremembe načrta, skupaj z navedbo roka, ki ni krajši od 21 dni, za oddajo vlog na načrt;

c) izdelava osnutka krajevnega načrta skupaj z obravnavo prispelih vlog;

d) zahtevati potrebna mnenja in dogovore;

e) pridobitev soglasja za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč za nekmetijske in negozdne namene, če to zahtevajo posebni predpisi - v skladu z Zakonom z dne 3. februarja 1995 o varstvu kmetijskih in gozdov zemljišče, soglasje za spremembo namembnosti zemljišča zahteva:

- kmetijsko zemljišče, ki spada v kmetijska zemljišča razreda I-III, če njegova površina, namenjena za takšno rabo, presega 0,5 ha,

- gozdno zemljišče v lasti državne blagajne,

- druga gozdna zemljišča.

Organi, pristojni za izdajo soglasja za spremembo namembnosti so:

- minister, pristojen za razvoj podeželja,

- minister pristojen za okolje,

- maršal vojvodstva, soglasje je možno dati po pridobitvi mnenja kmetijske zbornice.

f) predstavitev osnutka krajevnega načrta;

g) obravnava pripomb na osnutek načrta - te pripombe lahko poda kdorkoli, torej fizične in pravne osebe ter organizacijske enote, pri čemer za oddajo ni treba izkazati pravnega interesa. oni;

h) sprejem lokalnega prostorskega načrta.

Če se je vrednost nepremičnine povečala zaradi spremembe lokalnega prostorskega načrta, je mogoče od njenega lastnika pobrati pristojbino za načrtovanje. To se zgodi ob prodaji parcele. Nadomestilo je enkratno, njegova višina je določena v načrtu, vendar ne sme presegati 30 % povečanja vrednosti nepremičnine.

Razdelovanje parcel II. stopnja - izključitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje

Naslednja, druga stopnja postopka deagrikulture parcel je izločitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje. Izključitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje pomeni začetek rabe zemljišč, ki ni kmetijska ali gozdna. Lahko je tudi opustitev obstoječe kmetijske ali gozdarske proizvodnje.

Sprememba rabe zemljišča je dejansko dejanje, ki ima pravne učinke v obliki formalne izločitve zemljišča iz kmetijske ali gozdarske proizvodnje. V nekaterih primerih je takšna sprememba namembnosti odvisna od pridobitve ustrezne upravne odločbe, ki dovoljuje izločitev zemljišča iz kmetijske proizvodnje. To je predvideno v zakonu z dne 3. februarja 1995. o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč. Nalaga obveznost pridobitve upravne odločbe za zemljišča visokega vrednotnega razreda ali porekla, vredna za kmetijsko pridelavo. Za izključitev iz kmetijske ali gozdarske proizvodnje je potrebna odločba:

  1. kmetijska zemljišča iz tal mineralnega in organskega izvora, razvrščenih v razrede I, II, III, IIIa, IIIb, ter kmetijska zemljišča razredov IV, IVa, IVb, V in VI iz tal organskega izvora;
  2. pod ribniki in drugimi vodnimi telesi, ki se uporabljajo izključno za kmetijstvo;
  3. pod gospodarskimi poslopji in drugimi objekti in napravami, ki se uporabljajo izključno za kmetijsko pridelavo in agroživilsko predelavo;
  4. pod objekti in napravami, ki se uporabljajo neposredno za kmetijsko pridelavo, priznani kot poseben oddelek, po določbah o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb;
  5. podeželski parki ter pod drevjem in grmovjem na sredini polja, vključno z vetrolovi in protierozijskimi napravami;
  6. družinski vrtovi in botanični vrtovi;
  7. pod napravami: melioracija voda, protipoplavna in požarna zaščita, vodooskrba kmetijstva, kanalizacija in odvoz odplak in odpadkov za potrebe kmetijstva in prebivalcev podeželja;
  8. pridobljeno za kmetijstvo;
  9. šotišča in ribniki;
  10. pod dostopnimi cestami do kmetijskih zemljišč;
  11. gozdna zemljišča namenjena nekmetijskim in negozdnim namenom.

Vloga za izločitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje

Za pridobitev ustrezne odločbe morate vložiti vlogo za izločitev zemljišča iz kmetijske pridelave. Predloži se starostniku, pristojnemu za lokacijo nepremičnine. Mnogi uradi uporabljajo prijavne obrazce, ki poenostavijo postopek.

Vloga mora vsebovati ime vlagatelja in namen, zaradi katerega se zemljišče izloči iz kmetijske proizvodnje (npr. za enodružinska stanovanja, večstanovanjska stanovanja).Vlogi je treba priložiti pravnomočno odločbo o ureditvenih pogojih, če za zemljišče ni sprejeta ureditvena ureditev. Poleg tega se predloži listina o razpolaganju z nepremičnino, parcelni načrt z razporeditvijo investicijskega območja po razredih in uporabnih površinah, listina o določitvi vrednosti izločitvenega zemljišča in izvleček iz priložiti zemljiško knjigo.

Vlogo za izločitev zemljišča iz kmetijske pridelave lahko vloži tako lastnik, kot tudi upravnik ali prežitkar, trajni užitkar, zakupnik nepremičnine in samostojni posestnik.

Objava stroškov zapleta

Izključitev zemlje iz kmetijske proizvodnje je povezana s potrebo po plačilu pristojbin za izločitev in letnih pristojbin. Zakon o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč podrobneje opisuje, kako se izračunajo zgoraj navedeni zneski. Njihova količina je odvisna od razreda, porekla in površine izločenega zemljišča.

Strošek dekmetiranja parcele je na primer za 1 hektar:

  • za obdelovalna zemljišča razreda I - 437.175 PLN,
  • za obdelovalna zemljišča razreda II - 378.885 PLN,
  • za obdelovalna zemljišča razreda IIIa - 320.595 PLN.

Zgornje plačilo je zmanjšano za vrednost zemljišča, določeno glede na tržne cene v določenem mestu. Velja vrednost zemljišča na dan dejanske izločitve iz proizvodnje. Pristojbina se plača v 60 dneh od pravnomočnosti odločbe o izločitvi zemljišča iz kmetijske proizvodnje. Če pride do izločitve zemljišča iz kmetijske pridelave v nasprotju z določbami zakona, se storilec izločitve kaznuje s takso v dvakratni višini dolgovanega zneska. Če se kršitev ne nanaša na zemljišče, ki je v lokalnem ureditvenem načrtu določeno za nekmetijske ali negozdne namene, se taksa poveča za 10%.

Drug strošek, povezan z de-kmetijo na parceli, so letne pristojbine, ki predstavljajo 10% enkratne pristojbine.Letna dajatev se plačuje 10 let, v primeru trajne izključitve iz kmetijske proizvodnje. V primeru nestalne izključitve iz kmetijske proizvodnje se letna dajatev plačuje ves čas izključitve, največ 20 let.

V primeru prodaje zemljišča je obveznost plačila dajatev in letne dajatve kupec. Zakon predvideva dve izjemi od obveznosti plačila navedenih stroškov. To zadeva izključitev zemljišč iz kmetijske ali gozdarske proizvodnje za stanovanjske namene:

1) do 0,05 ha za enodružinsko hišo

2) do 0,02 ha na stanovanje v primeru večstanovanjske stavbe

Z izločitvijo zemljišč iz kmetijske proizvodnje se zaključi postopek preoblikovanja kmetijskih zemljišč v namene, ki niso kmetijski ali gozdarski. Pozitivno zaključen postopek omogoča investitorju, da zaprosi za gradbeno dovoljenje.

Oddaja parcele - pridobitev prostorske odločbe

Sprostitev parcele je veliko enostavnejša, če nepremičnina ni v lokalnem prostorskem načrtu. V takšni situaciji je treba pridobiti odločbo o gradbenih pogojih. V ta namen je treba na mestni ali občinski urad vložiti vlogo za ugotovitev gradbenih pogojev. Številne občine in mesta uporabljajo uradne prijavnice, ki olajšajo začetek postopka. Zahteva naj vsebuje:

  • identifikacijski podatki prijavitelja (ime in naslov),
  • identifikacijski podatki načrtovane investicije (namembnost območja in objekta ter točna lokacija),
  • značilnosti investicije (tehnični parametri, povpraševanje po komunalnih storitvah, način ogrevanja, način odvajanja ali odlaganja odplak, način odlaganja odpadkov).

Prijavo lahko odda katera koli oseba. Ni nujno, da je trenutni lastnik nepremičnine.To pa zato, ker z odločbo o gradbenih pogojih ne nastaja pravica na zemljišču in se ne posega v lastninsko pravico. Poleg tega lahko vlogo za določeno nepremičnino vloži več različnih subjektov. To ne preprečuje vodenja postopka. Vse zahteve se lahko upoštevajo. V tem primeru se izvod odločbe vroči vsem ostalim vlagateljem in lastniku oziroma trajnemu užitkarju parcele.

Prijava je predmet kolkovine v znesku 598 PLN. Lastnik ali trajni užitkar nepremičnine, na katero se prijava nanaša, je iz tega izvzet.

Odločbo o gradbenih pogojih izda občinski načelnik, župan, predsednik MOL po dogovoru z organi iz čl. 53 sek. 4. člena Zakona o urejanju prostora in urejanju prostora. Tej vključujejo organi, pristojni za varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter odvajanje voda - v zvezi z zemljišči, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdne namene v smislu določb o ravnanju z nepremičninami.Dogovor je sklenjen v obliki odločbe, ki mora biti izdana v 2 tednih. Če se organ v tem času ne opredeli, se šteje, da je dogovor sklenjen. Zoper odločitev se lahko prijavitelj - investitor pritoži.

Izdaja odločbe o gradbenih pogojih je možna le ob souporabi naslednjih pogojev:

1) je vsaj ena sosednja parcela, dostopna z iste javne ceste, pozidana na način, ki omogoča opredelitev zahtev za novogradnjo v smislu nadaljevanja funkcij, parametrov, značilnosti in kazalnikov gradbene zazidave in razvoj zemljišč, vključno z dimenzijami in arhitekturno obliko stavb, gradbenimi linijami in intenzivnostjo rabe zemljišč;

2) lokacija ima dostop do javne ceste;

3) obstoječa ali načrtovana komunalna opremljenost parcele zadostuje za projekt gradnje;

4) za območje ni potrebno soglasje za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč za nekmetijske in negozdne namene oziroma je predmet soglasja, pridobljenega ob izdelavi prostorskih načrtov, ki so prenehali veljati na podlagi urejanja prostora. Deluj;

5) odločitev je v skladu z ločenimi določbami,

6) gradbeni projekt ne bo na območju:

  • v zvezi s katerim je z odločbo o določitvi lokacije strateške naložbe v prenosno omrežje prepovedana gradnja in vzdrževanje objektov, namenjenih bivanju ljudi,
  • nadzorovane cone na obeh straneh cevovoda,
  • varnostna območja na obeh straneh cevovoda.

Zahteva iz točke 1 ne velja za kmetijska poslopja v primeru, da površina kmetije, povezane s temi zgradbami, presega povprečno površino kmetije v dani občini.

Možna je razglasitev prenehanja veljavnosti gradbenega dovoljenja. To se zgodi, ko je drug subjekt pridobil gradbeno dovoljenje ali ko je za to območje sprejet lokalni načrt z drugačno vsebino, kot je v izdani odločbi.

Sprememba prostorskega načrta ali pridobitev prostorske odločbe povzroči spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v nekmetijske namene.

Kategorija:

Hišna operacija