Mikołajek je rastlina z nenavadnimi klanastimi socvetji. V vrtovih raste več vrst miklavžev – spoznajte jih in ugotovite, kakšne rastne razmere je treba zagotoviti tem rastlinam. Miklavž za vrt - gojenje, nega, uporaba.
Čeprav se socvetja Božička zdijo bodičasta in nezanimiva, postanejo ob natančnejšem pregledu privlačnejša. Odvisno od vrste imajo obliko majhnih, okroglih glavic (npr. bodika) ali ovalnih storžev, obdanih z ogrlico trnatih listov (npr. alpska bodika). Cvetovi, skriti v klanastem socvetju, so medonosni in privabljajo številne žuželke, od lepih metuljev do čmrljev in čebel (predvsem pri ploskolistni bodiki).
Mikołajki so najbolj primerni za naturalistične, angleške, podeželske in rustikalne vrtove, vendar se njihov nežen, nekoliko strog videz odlično prilega tudi kompozicijskim predpostavkam sodobnih vrtov, kjer štejejo minimalizem in umirjene barve. Zaradi posebnih gojitvenih zahtev se rastline dobro obnesejo tudi v stepskih ali prerijskih vrtovih. Cvetje mnogih vrst božičkov je tudi odličen material za posušene šopke, saj vsebujejo malo vode in se zlahka sušijo. Ne pozabite le, da jih je treba sušiti v temnem prostoru in jih zaščititi pred premočno svetlobo, če naj ohranijo prvotno modro-sivo-srebrno barvo.
Rod Eryngium, ki mu pripada Miklavž, ima več kot 250 vrst rastlin, a le nekatere od njih najdemo v vrtovih. Najbolj priljubljeni so predvsem večletni Miklavževci:
- Eryngium Planum,
- Eryngium alpinum,
- Eryngium amethystinum,
- morska bodika (Eryngium maritimum).
Zagotovo najbolj privlačna med njimi je alpska bodika.
Eryngium amethystinum
alpski dedek Mraz
Alpski božiček zraste približno 1 m v višino, ima ovalne, velike, usnjate, zelene temeljne liste in pokončno, trdo, razvejano steblo, na vrhu katerega se poleti (julija in avgusta) oblikuje velika, ovalna, podolgovata, trnasta, srebrno modra socvetja, obdana z veličastnim rušem dolgih, močno odrezanih, koničastih, sivo modrih ovršnih listov. Rastlina ima tudi zanimivo okrasno sorto 'Blue Star' z velikimi modrimi jeklenimi cvetovi in čudovitimi, impresivnimi ovršnimi listi.
Okusen Božiček
Ploščati Miklavž je zelo priljubljena vrsta. zraste do približno 1 m višine. Za razliko od alpske bodike na vrhovih močno razvejanih, trdih modro sivih stebel ne oblikuje velikih, prikupnih socvetij, temveč majhne okrogle, bodičaste glavice. Vendar jih je toliko, da med cvetenjem (od junija do septembra) rastlina izgleda zelo privlačno. Njen dodaten okras so tudi srebrno modri poganjki, ki se na sončnih in suhih legah še posebej intenzivno obarvajo. Zaradi velike priljubljenosti morske bodike obstaja tudi več zanimivih sort, med njimi: 'Blaukappe' (višina 60-70 cm), 'Jade Frost' (višina približno 80 cm, zeleni bazalni listi s kremno obrobo), 'Blue Hobit" in "Tiny Jackpot" (višina 30-40 cm).
Ametist sv. Nikolaja, morski sv. Nikolaja
Veliko manj priljubljeni od prejšnjih dveh vrst sta ametist in morska bodika. Prva zraste do 40-80 cm v višino, ustvari močno razvejana, trda stebla in rahlo podolgovate cvetne glavice, pri dnu okrašene s tankimi, dolgimi, zašiljenimi ovršnimi lističi.Cveti od konca julija do septembra.Drugi pa doseže 20-50 cm višine in ustvarja zelo zanimiva socvetja, katerih glavice so majhne in sferične, ovršni listi pod njimi pa imajo nenavadno, ploščato, široko, trikotno obliko s koničastimi konicami.
Božiček - gojenje
Mikolajke niso zahtevne rastline, a če se hočejo dobro razvijati in lepo barvati (predvsem vrste z modrimi poganjki), morajo rasti na sončni in dokaj suhi legi. Rastline imajo raje slaba, slaba, prepustna in celo peščena tla in ne prenesejo odvečne vlage, ki jim škoduje predvsem pozimi. Odporne so tudi na zmrzal in neugodne vremenske razmere, božika pa dobro prenaša tudi slanost zraka in tal. Rastline zaradi koreninskega sistema ne marajo presajanja, zato je najbolje, da jim takoj izberete destinacijo. Zato je najboljši način za njihovo razmnoževanje tudi setev semen (najbolje takoj po spravilu).Rastline se lahko tudi same zasejejo.
