Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Če je tehnično stanje objekta slabo, lahko lastniku gradbeni nadzor odredi popravilo, izpraznitev ali zaprtje objekta ali celo rušitev.

Določila zakona o graditvi objektov določajo, da se mora objekt uporabljati v skladu z namenom rabe in zahtevami varstva okolja ter vzdrževati v ustreznem tehničnem in estetskem stanju, ob čezmernem poslabšanju njegovih funkcionalnih lastnosti in učinkovitost ne bi smela biti dovoljena (člen 5(2)).

Poleg tega je lastnik objekta dolžan zagotoviti s potrebno skrbnostjo njegovo varno uporabo v primeru zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na objekt, povezanih s človekovo dejavnostjo ali naravnimi silami (61. člen).

Te odgovornosti vključujejo občasne preglede zgradbe in po potrebi popravila.

Kazalo

  1. Kakšne možnosti ima gradbeni nadzor
  2. Ko nadzornik izda nalog za popravilo stavbe
  3. Kaj pa odločitev o popravilu stavbe
  4. Ko nadzor izda nalog za rušenje
  5. Ko nadzorniki izdajo odredbo o izpraznitvi ali razgradnji stavbe
  6. Kdaj popraviti in kdaj porušiti stavbo
  7. PREVERITE: predloge in obrazci za prenos
  8. Kako se pritožiti na odločbo gradbenega nadzora

Kakšne možnosti ima gradbeni nadzor

Če bodo organi gradbenega nadzora v inšpekcijskem postopku ugotovili nepravilnosti, naj lastnik pričakuje daljnosežne posledice.Gradbeni nadzor ima široko paleto možnosti za uveljavitev obveznosti vzpostavitve objekta v ustrezno stanje. Najprej mogoče:

  • naročiti odstranitev ugotovljenih nepravilnosti (popravila);
  • razglasite nalog za rušenje neuporabljenega ali nedokončanega objekta;
  • odredi izpraznitev ali izločitev stanovanjske hiše.

Ko nadzornik izda nalog za popravilo stavbe

Odredba za popravilo objekta - po čl. 66 sek. 1. člena zakona o graditvi objektov - izda gradbeni nadzorni organ, če ugotovi, da je gradbeni objekt:

  • lahko predstavlja nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, varnost lastnine ali okolje;
  • se uporablja na način, ki ogroža življenje ali zdravje ljudi, varnost premoženja ali okolja;
  • je v slabem tehničnem stanju ali
  • povzroči, da njegov videz iznakaže okolje.

Ne more vsako slabo tehnično stanje zgradbe samodejno povzročiti nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi. Gradbeni nadzor ga vsakič presodi na podlagi okoliščin posameznega primera. V praksi bomo obravnavali stanje, ki ogroža življenje ali zdravje ljudi, na primer, ko:

  • v stavbi je plesen;
  • stavba ima neustrezen električni sistem;
  • plinska napeljava v objektu pušča;
  • ugotovljene so bile poškodbe konstrukcijskih elementov objekta;
  • obstajajo kakršne koli druge nepravilnosti, ki lahko v prihodnosti povzročijo na primer propad stavbe.

Organ bo izdal tudi odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če se objekt uporablja pravilno, vendar njegovo stanje povzroča opisane nevarnosti.

Vzrok za neustrezno tehnično stanje je lahko tako običajna obraba objekta kot posledica časa, kot tudi izredna dejanja, npr. Lahko gre tudi za kršitev tehničnih in gradbenih predpisov, zlasti določb Uredbe o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti in njihovi lokaciji. V takem primeru bi moral nadzorni organ ugotoviti in v izdani odločbi navesti, katere posamezne določbe zakona so bile kršene.

Enako pomembno je skrbeti za estetsko stanje objekta. Kot že omenjeno, nam imajo nadzorni organi pravico naložiti odpravo nepravilnosti, če ugotovijo, da naš objekt s svojo podobo iznakazuje okolje. V praksi se to najpogosteje nanaša na stavbe, ki jim v splošnem rečemo barake, torej na zunaj zelo zanemarjene stavbe, ki se nahajajo v mestnih središčih ali med javnimi zgradbami. Če se podoba tovrstnih objektov bistveno razlikuje od drugih objektov v bližini, bodo nadzorni organi dolžni izdati ustrezne odredbe za odpravo tega stanja.V takšni situaciji lahko naročijo na primer obnovo strehe ali fasade objekta.

Kaj pa odločitev o popravilu stavbe

Gradbeni nadzor lahko po lastni presoji določi rok, do katerega moramo izvesti določene aktivnosti. Seveda mora ta rok upoštevati obseg gradbenih del, ki jih je treba izvesti, in realne možnosti njihove izvedbe.

Pri roku za odpravo nepravilnosti, ki ga določi organ, je treba upoštevati okoliščine, kot so izdelava tehnične in gradbene dokumentacije ter morebitno izpraznitev nekaterih prostorov, ter letni čas, ki je pomemben za številna gradbena dela. Pomembna je tudi zamudnost posameznih del in vrstni red njihovega izvajanja - ali jih je mogoče izvajati vzporedno ali jih je treba izvajati zaporedno. Pri tem pa ne bi smelo biti pomembno premoženjsko stanje lastnika oziroma upravnika objekta, torej okoliščine, ali ima dovolj sredstev za izvedbo del za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.Zelo pomembna je tudi njihova narava - nedvomno mora organ v primeru ogroženosti življenja ali zdravja določiti rok za odpravo nepravilnosti v najkrajšem možnem času, medtem ko problematika iznakaženosti okolja ne zahteva takega. pohitite.

Določbe Gradbenega zakona ne določajo, kakšna gradbena dela lahko organ odredi lastniku z odločbo, izdano na podlagi 2. čl. 66. Gre torej lahko za zamenjavo posameznih elementov (npr. strešne kritine), obnovo, rekonstrukcijo določenih delov stavbe (kot so dimniki, stene), izboljšanje estetike okolice, popravilo tal in celo pleskanje ali obnovo. posamezne elemente stavbe. Lahko so tudi roboti, ki se samo vzdržujejo. Z naročenimi deli naj se objekt vzpostavi v prejšnje stanje (z dopustnostjo uporabe drugačnih gradbenih proizvodov od prvotno uporabljenih). Ne morejo pa voditi do rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave objekta.Nadzor tudi nima pravice lastniku naložiti uporabe določenih materialov. Lahko le določi, kaj bo rezultat lastnikove izvedbe naročenih del.

V vsakem primeru pa je podlaga za izvedbo teh del le odločba, izdana na podlagi čl. 66 sek. 1. člena Gradbenega zakona. Pomembno pa je, da lahko odredi izvedbo del, za katera je sicer potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja ali vložitev prijave.

Ko nadzor izda nalog za rušenje

V skladu s čl. 67 sek. 1. člena Gradbenega zakona, če neizkoriščen ali nedokončan objekt ni primeren za obnovo, rekonstrukcijo ali dograditev, izda gradbeni nadzorni organ z odločbo, s katero lastniku ali upravniku naloži rušitev objekta in ureditev prostora ter določi datume začetka gradnje. in dokončanje teh del.

Odredba o rušenju lahko vpliva na dve vrsti zgradb:

  • nedokončano in
  • končano, a neuporabljeno.

Gradbeni nadzor torej na podlagi navedene določbe nima pravice odrediti rušenja vseljenega objekta.

Za izdajo odločbe o rušitvi objekta mora biti njegovo stanje nepopravljivo, torej obnova, rekonstrukcija ali določena zaključna dela nimajo nobene možnosti, da bi objekt usposobili za uporabo. V praksi se sklep o rušitvi, ki izhaja iz 1. čl. 67 sek. 1 najpogosteje velja za stavbe, ki niso bile v uporabi desetletja in so v nevarnosti, da se porušijo. Izjema so le neizkoriščeni ali nedokončani objekti, vpisani v register spomenikov, za katere predpisi določajo absolutno prepoved rušenja.

Postopek vodenja postopka pred izdajo odločbe o odreditvi rušitve objekta urejajo določbe Uredbe o pogojih in postopku za rušitev neizkoriščenih ali nedokončanih objektov. Najprej gradbeni nadzor:

  • ugotavlja razloge, zakaj lastnik ali upravnik objekta ne izvede njegove obnove, rekonstrukcije ali dodelave;
  • pregleda in oceni tehnično stanje objekta ter v primeru utemeljenega dvoma o stanju tega objekta naroči njegovemu lastniku ali upravniku izdelavo tehničnega strokovnega strokovnega mnenja, ki ga opravi ustrezno usposobljena oseba;
  • sojenje.

V določbi čl. 67 sek. 1 ne določa določenega roka, v katerem mora lastnik porušiti objekt in urediti prostor. Odlok pa določa le najkrajši možni rok za začetek rušitvenih del - 6 tednov od dneva vročitve odločbe o nalogu za rušitev, lahko pa je ta rok še precej daljši. Datum zaključka rušitvenih del in čiščenja območja lahko določi nadzorni organ po oceni tega organa, vendar mora biti tehnično utemeljen.

Ko nadzorniki izdajo odredbo o izpraznitvi ali razgradnji stavbe

Na podlagi čl. 68. Zakona o graditvi objektov lahko gradbeni nadzorni organ odredi:

  • praznjenje naseljenega objekta ali
  • razgradnja celotne ali dela nenaseljene stavbe.

Ta predpis velja samo za zgradbe, namenjene bivanju ljudi.

Takšne odločitve je mogoče sprejeti le, ko je zgradba v nevarnosti, da se bo zrušila. Če ni realne nevarnosti porušitve, bi gradbeni nadzor moral izdati odločbo o odpravi nepravilnosti po 2. čl. 66.

Odločitev na podlagi čl. 68 je povezano. To pomeni, da če se ugotovi, da objektu grozi neposredna nevarnost porušitve, nadzor ne le sme, ampak je celo dolžan izdati odločbo, s katero odredi njegovo izpraznitev ali izločitev iz uporabe.Ker gre za zelo resno odločitev, ni dvoma, da bi bilo treba objekt izprazniti oziroma izločiti iz uporabe. Zato je gradbeni nadzor dolžan pregledati objekt, v okviru katerega bo ugotovil realno nevarnost njegovega porušitve. V določbi 2. čl. 68 tudi ne določa določenega datuma, do katerega naj bi bila obveznost izpraznitve/zaprtja objekta izvršena. Nadzorni organ ima pravico določiti ta datum po lastni presoji glede na dejstva posameznega primera. Pri naseljenih stavbah pa bi morali biti to hitri roki. V primeru zapuščenih prostorov te naglice običajno ne bo.

Kdaj popraviti in kdaj porušiti stavbo

Umetnost. 66 in čl. 67. člena Gradbenega zakona delno dopolnjujeta. Če lastnik objekta izjavi, da bo izvedel obnovitvena, zaključna ali rekonstrukcijska dela in je to po mnenju gradbenega nadzora tehnično izvedljivo, se izda odločba, v kateri se določi vrsta del, ki jih je treba izvesti po 1. členu.66. Če pa lastnik jasno izjavi, da teh del ne namerava izvajati, lahko nadzorstvo izda odločbo o odredbi za rušitev po 2. čl. 67. Podobno bo, če lastnik ne bo izpolnil obveznosti, ki so mu naložene. Zato je pri izdaji odločbe v prvi vrsti pomembno objektivno tehnično stanje objekta in možnost njegove vzpostavitve v uporabno stanje z obnovo, nato pa volja lastnika, da izvede zahtevana gradbena dela.

PREVERITE: predloge in obrazci za prenos

  • Gradbeno dovoljenje: predloga vloge
  • Obvestilo o gradnji: prijavna predloga
  • Obvestilo o gradbenih delih
  • Prošnja za podaljšanje stavbe
  • Uporaba nadzidave - adaptacija mansarde
  • Obvestilo o začetku gradbenih del
  • Vloga za prostorsko odločbo
  • Vzorec obvestila o izvedbi gradbenih del
  • Uporabno dovoljenje za gradbeni objekt
  • Sprememba gradbenega dovoljenja za hišo. Prijava in postopek
  • Dovoljenje za rušenje
  • Prijava nakupa nepremičnine: obrazec IN-1
  • Prenos gradnje ali drugo obvestilo o gradnji
  • Prenos gradbenega dovoljenja

Kako se pritožiti na odločbo gradbenega nadzora

Lastnik (upravnik) objekta se lahko pritoži zoper odločbo gradbenega nadzora. Vložiti jih je treba v 14 dneh od dneva, ki sledi dnevu, ko smo prejeli odločbo. Če smo na primer odločbo prejeli 5. avgusta, je treba pritožbo vložiti najkasneje do 19. avgusta. To pomeni, da moramo najkasneje na ta dan:

  • oddajte jih neposredno v pisarno;
  • pošljite kot elektronski dokument in prejmite uradno potrdilo o prejemu ali
  • pošta na poljski pošti.

Če zadnji dan pade na soboto ali praznik, se rok izteče naslednji delovni dan.

Predpisi ne zahtevajo posebnega obrazca za pritožbo zoper upravno odločbo. Čeprav te obveznosti ni, velja svoje stališče v pritožbi utemeljiti. Iz pisma mora biti razvidno, da se ne strinjate z odločitvijo organa. Prav tako naj bo jasno navedeno, zoper katero odločbo se pritožujete, to je njena številka, datum izdaje in številka zadeve. Prav tako je potrebno navesti svoje vse podatke (ime, priimek, naslov) in se podpisati.

Pritožbo vložimo na organ druge stopnje, vendar preko organa prve stopnje. To pomeni, da dopis oddamo istemu uradu, ki je izdal odločbo. Če organ prve stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo samostojno spremeni ali razveljavi. Če pritožbe ne upošteva, jo pošlje organu višje stopnje.

Ko se strinjamo z odločbo, ki jo je izdal pritožbeni organ, imamo pravico vložiti pritožbo na deželno upravno sodišče.

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Hišna operacija