Detektor plina, ki je nameščen v hiši, naj nadzoruje in signalizira nevarne koncentracije eksplozivnih plinov v zraku - naravnega in propan-butana, strupenega ogljikovega monoksida in okolju škodljivih freonov.
Seveda je v prostorih, kjer obstaja nevarnost plina, vredno namestiti detektorje plina (primerno vrsti plina), ki bodo s svetlobnimi in/ali zvočnimi signali obvestili o njegovi prekomerni koncentraciji.
Detektor plina: kako deluje
Detektorji plinov so nameščeni v izbranih prostorih z nevarnostjo izpusta plinov, kjer merijo koncentracijo plinov v zraku in ob zaznavi njihove varne koncentracije sprožijo optične in zvočne alarme.
Pri detektorjih eksplozivnih plinov se alarm sproži ob spodnji meji verjetnosti eksplozije, pri detektorjih ogljikovega monoksida - ko je presežena spodnja mejna vrednost njegove koncentracije v zraku. Optično sporočanje se izvaja s pomočjo diode, ki oddaja pulzirajočo rdečo svetlobo, zvočno - s pomočjo signala z glasnostjo približno 85 dB.
Avtonomni javljalniki plinov imajo svoj senzor in signalno napravo, ki jim omogoča samostojno obveščanje o grožnji. Detektorji plina, ki so del alarmnih sistemov, pošljejo signal na nadzorno ploščo sistema. Nato se za sprožitev alarma uporabijo optične in zvočne signalne naprave, vključene v alarmni sistem. Če je nadzorna plošča opremljena z GSM modulom, lahko informacije o grožnji zainteresiranim posredujemo tudi preko mobilnega telefona.
Detektor plina lahko deluje z elektromagnetnim ventilom nameščenim na plinski inštalaciji, ki bo na signal detektorja avtomatsko izklopil dovod plina v inštalacijo in z ventilatorjem, ki se bo vklopil, ko bo zaznal presegajo dovoljeno koncentracijo plinov v prostoru in pomagajo znebiti onesnaženega zraka.
Kje namestiti detektor plina
Detektorji plina naj bodo nameščeni v kuhinjah in kopalnicah v bližini štedilnikov in plinskih grelnikov vode ter v kotlovnicah ali tehničnih prostorih, kjer delujejo kotli ali grelniki z odprto komoro. Detektorji ogljikovega monoksida bodo uporabni tudi v dnevni sobi in spalnici, če je tam kamin, detektorji freona - v prostorih s klimatskimi ali hladilnimi napravami.
Namestitev plinskih senzorjev ni zapletena in jo lahko naredite sami. Detektor zemeljskega plina mora biti nameščen:
- na steni približno 2 m nad tlemi (15-30 cm od stropa) - ker je plin lažji od zraka, se nabira v zgornjih delih prostora;
- nad vrhom oken ali vrat;
- stran od zračnikov;
- ne več kot 8 m od potencialnega vira emisije plinov (kotel, grelec, kuhalnik).
detektor utekočinjenega naftnega plina (LPG):
- 15-30 cm nad tlemi, ker je plin težji od zraka in se kopiči na dnu prostora;
- čim bližje (ne več kot 3 m) možnemu viru uhajanja plina.
Na poti med plinsko napravo in senzorjem, torej pri zemeljskem plinu - na stropu, pri uporabi utekočinjenega plina pa na tleh, ne sme biti nobenih pregrad, ki bi segale pod ali nad nivo vhod senzorja (tramovi, zaboji, pragovi oz.) ali stopinje). Pravilna postavitev senzorja odločilno vpliva na njegov hiter odziv na grožnjo.
Detektor plina se lahko napaja iz baterij, 230 V ali 12 V omrežja, v primeru okvare pa iz baterije. Na voljo so tudi detektorji plina, ki jih lahko povežemo z alarmnim sistemom ali sistemom inteligentne zgradbe, če je z njim opremljen. Takrat bodo poleg signaliziranja grožnje možna tudi druga dejanja, na primer samodejna prekinitev dovoda plina ali preklop mehanskega prezračevanja v višjo prestavo za hitro prezračevanje.
