- Kakšne cevi za plinsko napeljavo v hiši
- Kako položiti plinske napeljave
- Kako napeljati plinske cevi
- Priključitev plinske cevi: ravna ali pod kotom
- Plinski sprejemniki
- Prevzem plinske napeljave
Predlagamo, katere plinske cevi izbrati in kako jih namestiti. Pogoj za varno obratovanje plinske napeljave je njena pravilna izvedba, potrjena s prevzemom plinske naprave.
V pogodbi o priključitvi se zavezujemo, da bomo na določen datum pričeli s prevzemom plina. Do takrat pa bi morali pripraviti še notranjo instalacijo (od plinske omarice do hiše in znotraj objekta). To je naša naloga in dobro je, da sovpada z načrtovanim datumom povezave.
Kakšne cevi za plinsko napeljavo v hiši
Hišna plinska napeljava je lahko iz črnih jeklenih cevi, brezšivnih ali varjenih, povezanih z varjenjem (zunanje, od glavne pipe - če je montirana v dozi v ograji - na steno hiše in znotraj hiša) ali cevi iz spajkanega bakra (samo znotraj hiše).Vsi materiali in naprave morajo imeti veljavna dovoljenja za uporabo v plinskih napeljavah na Poljskem.
Jeklene cevi v plinski napeljavi so varjene ali povezane z navojnimi spojnicami iz bele litine in zatesnjene (s teflonskim trakom ali tesnilno pasto), da dobimo zahtevano traso vgradnje. Da ne zarjavijo, jih je treba pobarvati z barvo.
Bakrene cevi so odporne proti koroziji, vendar se pod vplivom temperature močno podaljšajo, zato mora biti instalacija iz njih speljana tako, da omogoča naravno izravnavo raztezanja. Za pridobitev zahtevane poti se uporabljajo medeninasti konektorji in fitingi, zatesnjeni s teflonskim trakom ali tesnilno pasto.
Plinske cevi naj bodo položene na stene in nanje pritrjene s sponkami. Ne smemo jih voditi skozi bivalne prostore. Če se temu ni mogoče izogniti, se navojne povezave ne smejo uporabljati. V takšni situaciji je najbolje uporabiti trde bakrene cevi – brez spojev (v trgovinah so na voljo 5-metrski odseki cevi).
Žice lahko skrijete v utore, pokrite z nezatesnjenimi zasloni ali - vendar le v primeru jeklenih cevi, ker so bakrene cevi za to preveč občutljive - napolnite z mavcem, pod vplivom katerega ne bodo korodirale in ki se po potrebi zlahka odstrani.
Med plinskimi cevmi in drugimi napeljavami (predvsem elektriko) je treba vzdrževati varno razdaljo. Od vtičnic, konektorjev in drugih iskrečih električnih naprav morajo biti oddaljeni najmanj 60 cm, od navpičnih vodovodnih cevi in centralnega ogrevanja - najmanj 10 cm.

Kako položiti plinske napeljave
V notranjosti stavbe morajo biti plinske cevi položene v skladu z naslednjimi pravili:
- cevi potekajo po vrhu sten (v posebnih primerih jih je dovoljeno položiti za prezračevalno mrežo),
- cevi se je treba izogibati skozi bivalne prostore,
- plinske cevi morajo biti zaprte v brezšivni jekleni vodi, ko gredo skozi prostore brez oken ali prezračevanja,
- plinskih kanalov ne smete polagati v prezračevalne kanale, dimne kanale, zidne utore in na razdalji manj kot 25 cm od dimovodnih kanalov,
- cevi za zemeljski plin morajo biti speljane vsaj 10 cm nad drugimi inštalacijami,
- če je treba plinsko cev prekrižati z drugo napeljavo, mora biti razdalja med njima najmanj 2 cm,
- cevovode je treba položiti s samokompenzacijo, tj. izogibati se je treba dolgim ravnim odsekom,
- odseke cevi, ki potekajo skozi strukturne stene in strope, je treba zaščititi z zaščitnimi cevmi,
- cevi ne smejo biti speljane skozi ali pod temelje,
- cevi za zemeljski plin potekajo pod stropom, cevi za tekoči plin po tleh,
- cevovodi ali gibke cevi za LPG med dvema zapornima ventiloma morajo imeti varnostni ventil.

Hišno plinsko napeljavo je mogoče izdelati iz jeklenih cevi, spojenih z varjenjem
Kako napeljati plinske cevi
Plin iz priključka je usmerjen v dvižni vod, tj. odsek, ki ga vodi do posamezne etaže. Dvižni vodi se seveda izdelajo takrat, ko bo treba na vsakega od njih priključiti sprejemnik plina (npr. v pritličju štedilnik, v prvem nadstropju pa grelec). Dvižni vodi so izdelani iz jeklenih cevi (brezšivne ali varjene žice). Plinska cev naj poteka skozi zunanjo steno objekta na višini 50 cm nad kletnimi tlemi in poteka v posebni obložni cevi (jekleni ali PVC). Zahvaljujoč temu je zaščiten pred premiki, ki so posledica posedanja zgradbe. Iz dvižnega voda/dvižnih vodov se plin dovaja po ločilnih vodih do plinskih sprejemnikov.
Glej tudi:
- Ogrevanje doma na PLIN - prednosti in slabosti>
- CISTERNA ZA PLIN - katero izbrati>
Navpični deli morajo biti vsaj 60 cm oddaljeni od naprav, ki proizvajajo iskre. Razporeditev vodoravnih cevi je odvisna od vrste plina, ki je doveden v napeljavo. Če skozi njih teče zemeljski plin, morajo biti nad drugimi vodi. Kjer je prisoten utekočinjeni naftni plin, morajo biti kabli napeljani pod električno napeljavo in napravami za iskre.
Priključitev plinske cevi: ravna ali pod kotom
Ko je treba bakrene žice spojiti skupaj, uporabimo medeninaste spojke. V nasprotju s tem so jeklene cevi varjene, ko tečejo na prostem, navojni priključki pa se lahko uporabljajo za notranjo montažo. Spoji morajo biti zatesnjeni s teflonskim trakom ali tesnilno pasto. Če je povezava izdelana iz polietilena, je njena povezava z jekleno ali bakreno instalacijo izvedena z navojnim adapterjem PE-jeklo ali PE-baker.

Plinski sprejemniki
V domovih se najpogosteje uporabljajo: kotli, grelniki in štedilniki. Te naprave morajo biti priključene na instalacijo s togimi razdelilnimi cevmi. Njihovi konektorji so povezani s kanalom s spojno spojko. Izjema je plinski štedilnik, ki ga lahko priključimo s hitro spojko (gibljiva cev s konektorjem). Takšna hitra spojka mora imeti varnostni certifikat CE, poleg tega morajo biti dimovodni kanali pri montaži kotlov in grelnikov speljani čim krajše, njihov presek se ne sme zmanjšati po celotni dolžini, dolžina od lopute vleka do odtok ne sme biti manjši od 2 m Dimni plini morajo biti speljani nad streho do višine, ki onemogoča motnje vleka in v prekinjevalniku vgraditi senzor tlaka dimnih plinov.5 m od okna. Razdalja med gorilnikom in napo ali omarico ne sme biti manjša od 1 m.Pred vsakim sprejemnikom je petelin in t.i cleanout, tj. Zahvaljujoč njej je mogoče nadzorovati in čistiti plinske cevi.
Prevzem plinske napeljave
Prevzem plinske napeljave je nujen, obvezen in poteka v treh fazah.
- Prevzem plinske napeljave: I. faza
I.faza obsega preverjanje skladnosti napeljave z dogovorjenim projektom, protokoli, vpisi v gradbeni dnevnik in preverjanje dimnikarskega zapisnika o brezhibnem delovanju prezračevalnih in dimovodnih kanalov.
- Prevzem plinske napeljave: faza II
II.stopnja je ocena kakovosti plinske napeljave, to je kontrola:
- aktualni certifikati in odobritve za materiale in naprave,
- trpežnost pritrditve,
- podpira presledke,
- oddaljenost od drugih kanalov, zračnikov in oken,
- pravilna izvedba prehodov skozi pregrade,
- barve in protikorozijski premazi.
- Prevzem plinske napeljave: faza III
Faza III je preizkus tesnosti plinske napeljave. Temu so podvrženi vsi elementi napeljave - od plinske pipe do plinskega sprejemnika. Preizkus tesnosti se izvede s stisnjenim zrakom, pred priključitvijo plinske napeljave na distribucijsko omrežje pa se izvede tudi tehnični prevzem v prisotnosti predstavnika dobavitelja plina in investitorja. Prevzem je pogoj za podpis pogodbe o dobavi plina z uporabnikom.
