Žal so predpisi, ki določajo, katere formalnosti je treba opraviti pred gradnjo zbiralnika deževnice, dvoumni. Kaj je potrebno: vodno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje?

Zbiranje deževnice postaja vse bolj priljubljeno. To ekološko rešitev spodbujajo tudi lokalne oblasti, ki dajejo različne vrste subvencij za gradnjo zbiralnikov deževnice. vendar pravila niso jasna. Glavni razlog za težave pri ugotavljanju, kakšne formalnosti zahteva izgradnja zbiralnika deževnice, je sprememba zakona o vodah, ki se je zgodila 1. januarja 2018.

Deževnica ni več kanalizacija

Do leta 2018 deževnica ali staljena voda, vključena v odprte ali zaprte kanalizacijske sisteme, ki prihaja z onesnaženih površin s trajno površino, zlasti iz mest, pristanišč, letališč, industrijskih, komercialnih, servisnih in skladiščnih območij, transportnih baz in ceste in parkirišča so se štele za kanalizacijo (v skladu s členom 9(1)(14)(C) neobvezujočega zakona z dne 18. julija 2001 - Zakon o vodah). To je pomenilo, da so za zbiralnike deževnice veljali vsi predpisi glede zbiranja tekočih odpadkov glede potrebe po pridobitvi gradbenega in vodnega dovoljenja ter lokacije teh rezervoarjev.

1.1.2018 je stopil v veljavo nov zakon z dne 20.7.2017 - Zakon o vodah. Skladno z njegovimi določili se padavinska voda trenutno ne uvršča med odplake (opredelitev odplak je v 16. členu, 61-64. točka). To velja tako za vodo, ki priteče s streh stavb in utrjenih površin, kot tudi za vodo, ki priteče neposredno v zbiralnik deževnice.Velja pa poudariti, da je zakonodajalec meteorno vodo črtal iz kategorije odplak, hkrati pa za padavinsko vodo ni uvedel posebnih predpisov. To je povzročilo zmedo pri razlagi, saj različni organi različno opredeljujejo zahteve za rezervoarje za deževnico.

Pozor! Pri pregledu sodb upravnih sodišč in pripomb pravnikov glede formalnosti, ki jih je treba opraviti pred gradnjo zbiralnika deževnice, bodimo pozorni na datume njihovega nastanka. Tisti pred 1. januarjem 2018 bodo deževnico šteli za odplake in zato ne bodo več veljali v trenutnem pravnem statusu.

Rezervoar za deževnico v zakonu o vodah

Zakon o vodah, ki je začel veljati 1. januarja 2018, je uvedel nov katalog investicij, za katere je potrebno pridobiti vodno soglasje, torej predvsem vodno dovoljenje oziroma obvestilo. Rezervoarji za deževnico pa niso nikjer izrecno navedeni. Zato je vsakič potrebno analizirati določen rezervoar z vidika potrebe po pridobitvi potrebnih soglasij.

Zbiranje deževnice ni vodna storitev

V skladu s čl. 1. točka 389 Zakona o vodah je za vodne storitve potrebno vodno dovoljenje. Sestavljeni so v tem, da se gospodinjstvom, javnim osebam in subjektom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, zagotovi možnost rabe vode v obsegu, ki presega okvire skupne rabe vode, redne rabe vode in posebne rabe vode (prvi odstavek 35. člena). Sem spadajo npr. izpust v vode ali vodne naprave - deževnica ali staljena voda, vključena v odprte ali zaprte kanalizacijske sisteme za odvajanje padavin ali v sisteme skupne kanalizacije v upravnih mejah mest. Zato izgradnja individualnega zbiralnika deževnice nikoli ne bo vodarska storitev, ki jo običajno izvajajo enote lokalne samouprave.

Zbiranje deževnice kot običajna uporaba vode

Vodnopravno dovoljenje je potrebno tudi za tako imenovano namensko rabo vode (čl.389 točka 2). Po definiciji iz čl. 34 posebna raba vode je raba vode, ki presega običajno rabo vode in običajno rabo vode, vključno z med drugim:

  • izsuševanje zemlje in pridelkov;
  • uporaba vode v ribnikih in jarkih;
  • dovajanje industrijske odpadne vode, ki vsebuje za vodno okolje posebej škodljive snovi, v kanalizacijske sisteme v lasti drugih oseb, določenih s predpisi, izdanimi na podlagi 2. čl. 100 sek. 1;
  • izvršba na nepremičnini s površino več kot 3.500 m2 dela ali gradbeni objekti, trajno povezani s tlemi, ki vplivajo na zmanjšanje naravnega zadrževanja zemljišč z izključitvijo več kot 70 % nepremičnin iz biološko aktivnega območja na nezajetih območjih z odprtimi ali zaprtimi kanalizacijskimi sistemi;
  • prenos vode in umetno obnavljanje podzemne vode;
  • poraba vode za namakanje zemljišč ali posevkov ter kmetijske dejavnosti v količini, večji od 5 m3 povprečno na leto3 na dan;
  • raba voda za gospodarske dejavnosti, ki niso kmetijske dejavnosti.

V skladu s čl. 33 sekund 1. člena zakona o vodah ima lastnik zemljišča pravico uporabljati vode, ki so njegova last, in podzemne vode na svojem zemljišču. Običajna poraba vode je za zadovoljevanje potreb lastnega gospodinjstva ali kmetije (člen 33(3)), na primer za zalivanje vrta.

Pomembno je, da so celinske stoječe vode in voda v ribniku, ki se ne polni kot del vodnih storitev, ampak samo z deževnico, talino ali podtalnico, ki se nahaja znotraj meja zemljišča, last lastnika to premoženje (214. člen). Celinske stoječe vode so vode v jezerih in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki niso neposredno in naravno povezane s površinskimi celinskimi tekočimi vodami.Določbe o celinskih stoječih vodah se smiselno uporabljajo za vode, ki se nahajajo v depresijah kopnega, ki so nastale zaradi človekove dejavnosti in niso ribniki (23. člen).

Zgoraj omenjena določila pomenijo, da je zbiranje deževnice v rezervoarjih - ne glede na to ali so tesni ali ne - in nato uporaba tako zbrane vode NORMALNA poraba vode, tj. zanjo NI POTREBNA pridobitev dovoljenja oz. zakonsko obvestilo .

Cister za deževnico kot vodna naprava

V praksi največ težav povzroča kvalifikacija zbiralnika deževnice za vodno napravo. Po čl. 389. točka 6. Zakona o vodah je za gradnjo teh naprav potrebno pridobiti vodno dovoljenje. Zato je treba vsakokrat oceniti, ali je načrtovana zbiralnik deževnice vodna naprava.

Vodna naprava (16. člen, točka 65) se razume kot naprave ali objekti, ki se uporabljajo za oblikovanje vodnih virov ali uporabo teh virov, vključno z med drugim:

  • zajezitvene, protipoplavne in regulacijske naprave ali strukture, kot tudi kanali in jarki;
  • umetni rezervoarji, ki se nahajajo na tekočih vodah in predmeti, povezani s temi rezervoarji;
  • ribniki, zlasti ribniki in ribniki, namenjeni čiščenju odplak ali rekreaciji (razen ribnikov, ki se ne polnijo v okviru vodovodnih storitev, ampak samo z deževnico ali talino ali podtalnico s površino, ki ne presega 1000 m22in globina, ki ne presega 3 m od naravne površine zemljišča, pri čemer območje vpliva ne sega čez meje zemljišča, katerega lastnik je obrat - tovrstna naložba zahteva le obvestilo o vodnem pravu);
  • objekti za zajem površinskih in podzemnih voda;
  • hidroelektrarne;
  • iztoki kanalizacijskih naprav za izpust odplak v vode, v zemljo ali vodne objekte in izpusti za izpust vode v vode, v zemljo ali v vodne objekte.

Najprej je treba razmisliti, ali bo načrtovani zbiralnik deževnice namenjen oblikovanju vodnih virov:

  • če je rezervoar za deževnico tesen, je treba upoštevati, da ne spreminja stanja podtalnice, torej ne oblikuje vodnih virov. Ne gre torej za vodno napravo, zato za njeno gradnjo ne bo potrebno vodopravno dovoljenje;
  • v primeru zbiralnikov, ki omogočajo prodiranje vode v zemljo (npr. zadrževalni rezervoar zemlje) ali infiltracijskih zabojev za deževnico, se lahko izkaže, da vplivajo na vodne vire in zahtevajo vodnopravno dovoljenje.

PRIPOROČAMO: Zadrževalnik deževnice. Kako pridobiti sredstva

Drugo vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, ali se zbiralnik deževnice uporablja za rabo vodnih virov, natančneje, ali je deževnica vodni vir.Organi javne uprave na to vprašanje nimajo enotnega odgovora. Nekateri med njimi menijo, da so vodni viri površinske in podzemne vode, ne deževnica – to stališče vsekakor prevladuje. Vendar obstajajo organi, ki priznavajo deževnico kot vodni vir in domnevajo, da je njeno zbiranje in uporaba uporaba vodnih virov, zato potrebuje dovoljenje vodnega prava.

Katalog vodnih naprav navedenih v čl. 16. točka 65 zakona o vodah je le primer. To pomeni, da bo vodnopravno dovoljenje potrebno tudi za napravo, ki v njem ni omenjena, če oblikuje vodne vire (npr. škatle, ki v tla vpijajo deževnico) ali služi njihovi uporabi.

V zvezi z navedenimi dvomi v zvezi s potrebo po pridobitvi vodnega dovoljenja za izgradnjo zbiralnika deževnice se vedno splača obrniti na vodno nadzorstvo, ki je najbližje kraju, kjer se zbiralnik gradi, in ugotovite, ali zahteva dovoljenje ali obvestilo o vodnem pravu.

Cister za deževnico v gradbenem zakonu: gradbeno dovoljenje ali obvestilo

V skladu s čl. 28 sekund 1. člena Gradbenega zakona se gradbena dela lahko začnejo le na podlagi odločbe o gradbenem dovoljenju. Izjeme od tega pravila so naštete v čl. 29. člena tega zakona. Ta določba vključuje tako imenovani zaprti katalog naložb. To pomeni, da ga ni mogoče razlagati široko. Ne omenja izrecno rezervoarja za deževnico, kar pomeni, da je za njegovo gradnjo potrebno gradbeno dovoljenje.

Ker pa so predpisi dvoumni, lahko poskusite v njih poiskati vrzeli, ki bodo omogočile gradnjo zbiralnika deževnice brez gradbenega dovoljenja. Če na primer deževnica polni ribnik ali dvoriščni bazen, katerega površina ne presega 50 m2, potem vam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja oz. obvestilo (člen 29(2)(13)) .

PRIPOROČAMO: Podzemni rezervoar za deževnico: izbira in namestitev

Formalnosti prav tako ne bodo potrebne za gradnjo ribnikov in vodnih zbiralnikov s površino do največ 1000 m2 in globino do 3 m, ki se v celoti nahajajo na kmetijskih zemljiščih ( člen 29(2)(2) 32) in drenažne naprave, napolnjene z deževnico (člen 29(2)(14). Ne smemo pa pozabiti, da med drenažne naprave štejemo le jarke s funkcionalno povezanimi zgradbami, odtoke, cevovode, črpališča, ki se uporabljajo izključno v kmetijske namene, zemeljske ribnike, nasipe na namakanih območjih, gravitacijske namakalne sisteme in tlačne namakalne sisteme, pod pogojem, da uporabljajo se za uravnavanje vodnih razmer, da bi izboljšali produktivnost tal in olajšali njihovo obdelavo (člena 195 in 197(1) zakona o vodah).

Valja vedeti, da se predpisi načrtujejo tako, da greznice za deževnico ali talino s kapaciteto do 10 m33 ne potrebujejo gradbenega dovoljenja , vendar je bilo treba njihovo izvedbo prijaviti v starosto (to predvideva predlog zakona o vlaganjih v odpravljanje posledic suše z dne 12. avgusta 2020).pripravil minister za pomorstvo in plovbo po celinskih vodah). Ni pa znano, ali in kdaj ima takšna sprememba možnost za uveljavitev.

Glede lokacije zbiralnika deževnice na parceli, potem - ker padavinska voda ni kanalizacija - ni treba izpolnjevati zahtev Uredbe o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti in njihovi objekti. lokacija predvidena za greznice, v katerih se zbirajo odplake. Rezervoar za deževnico lahko torej postavite kjerkoli na parceli.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 7. julija 1994 - Gradbeni zakon (Uradni list iz leta 2020, točka 1333, s spremembami)
  • Zakon z dne 20. julija 2017 - Zakon o vodah (tj. Uradni list iz leta 2020, točka 310, s spremembami)

Kategorija:

Hišna operacija