Čeprav policijska ura ni opredeljena v zakonu, bomo našli določbe, npr. v Zakoniku o prekrških, ki določajo kazni za vedenje, ki se lahko obravnava kot motenje policijske ure.
Dobri sosedski odnosi zagotovo lahko izboljšajo udobje bivanja v hiši ali stanovanju. Ena izmed temeljnih dejavnosti, ki so izraz spoštovanja potreb vseh prebivalcev določenega območja, je spoštovanje mirne ure.
Prava količina spanca je osnova za dobro počutje in učinkovito delovanje. Ritem človeškega življenja nam je narava tako določila, da ponoči počivamo. Zato ob tem času ponoči ne bi smeli povzročati toliko hrupa, da preprečite svojim sosedom počitek.
Čas miru je pogost pojem, ni opredeljen ali urejen v nobenem predpisu. Splošno sprejeta načela družbenega sobivanja pa pravijo, da nočne tišine, ki traja od 22. do 6. ure zjutraj, ne smemo motiti, v tem času pa naj raven hrupa ne preseže 60 dB.
Raven hrupa, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ne sme čez dan preseči 50 dB, kar ustreza zvoku množice ljudi. Hrup nad 60 dB povzroča delujoč sesalnik, mimoidoči vlak. Glasno predvajanje glasbe je lahko nad 80 dB.
Kazalo
- Tihe ure v predpisih
- Nočne motnje
- Kazni za nočne motnje
Tihe ure v predpisih
Policijska ura od 22.00 do 6.00 je običajno vključena v predpise stanovanjskih zadrug, skupnosti stanovalcev najemniških ali blokovskih hiš ali hiš v zaprtih naseljih.Uvedba takšne določbe je namenjena olajšanju skupnega življenja večje skupine tujcev, ki delujejo na določenem območju. Navedba časa policijske ure vam omogoča, da določite čas in pogoje za miren počitek.
Težko je uvesti predpise, ki bi opredeljevali dobrososedske odnose med ljudmi, ki živijo na svojih domovih v mestih ali na podeželju.
Nočne motnje
Vendar zdrava pamet in spoštovanje do drugih ljudi narekujeta, da ne povzročamo hrupa po 22. uri, ko večina ljudi zaključi dan in se počasi odpravi spat, niti pred 6. uro zjutraj, ko večina še spi. V tem času ne sekamo drv z motorno žago, ne predvajamo glasne glasbe, ne opravljamo hrupnih in motečih del na dvorišču. Pri presoji motenja nočnega miru pa je treba ravnati po razumnosti. Ne morete kriviti zvoka otroškega joka ponoči, vendar je vztrajno lajanje psa ob tej uri lahko naporno. Nočna prenova stanovanjskega bloka z uporabo vrtalnika, brusilke, udarnega kladiva itd.se lahko štejejo za pretirano obremenjujoče. Odhod od doma v zgodnjih urah dneva z rohnenjem motorja bo sosedom zagotovo ogorčen.
Kaj je home mir? Kdo lahko vstopi v našo hišo brez dovoljenja in komu lahko prepovemo?
Ključno vprašanje je pogostost nočnih motenj. Vsak od časa do časa sprejme goste in priredi zabavo z glasno glasbo, ki traja do jutra. Če o svojih načrtih vnaprej obvestimo sosede in se opravičimo za nadlogo, bi to moralo naleteti na razumevanje. Če pa sosed pogosto povzroča hrup z motorji in drugimi stroji v odprti garaži, bo to prekoračilo družbene norme. V primeru občasnega motenja miru v nočnem času se lahko takšna oseba opozori na takšno osebo. Če pa se s tem vedenje ne spremeni na bolje, lahko kdo iz soseske zaradi motenja nočnega miru prijavi policijo ali občinske redarje. Posledica obiska policistov je lahko pouk in priprava zapisnika ali napotitev na sodišče.
Kazni za nočne motnje
Čeprav definicija mirnega časa ni nikjer navedena, obstajajo drugi predpisi, ki nakazujejo kazni za kršitev pravil dobrega sosedstva. Prvi odstavek 51. člena zakonika o prekrških pravi:
- Kdor s kričanjem, hrupom, alarmom ali drugim nepridipravom moti mir, javni red, nočni počitek ali povzroča škandal na javnem kraju, se kaznuje z odvzemom prostosti ali denarno kaznijo.
Pri stanovalcih blokov in skupnostih se lahko za motenje ponoči uporabi tudi določba 16. člena Zakona o lastnini prostorov:
- Če lastnik prostora dlje časa zamuja s plačilom dajatev ali očitno ali vztrajno krši veljavni hišni red ali s svojim neprimernim vedenjem posega v uporabo drugih prostorov oz. skupna lastnina kočljiva, lahko stanovanjska skupnost zahteva prodajo prostorov na dražbi na podlagi določb zakona o pravdnem postopku o izvršbi na nepremičnine.
Po drugi strani za lastnike nepremičnin velja čl. 144 civilnega zakonika, ki prepoveduje imisijo, to je dejanja lastnika nepremičnine na lastnem zemljišču, katerih učinki se čutijo na sosednjem zemljišču. Obstajajo: posredna imisija (zvok, senca), materialna (vonj, zvok) in nematerialna (vplivanje na sosedova čustva, npr. zbiranje eksploziva) in neposredna imisija (npr. zapuščanje odpadkov).
Potrebna obramba. Kakšne pravice imamo, ko branimo svoj dom in družino?
- Lastnik nepremičnine naj se vzdrži dejanj, ki bi posegala v rabo sosednje nepremičnine preko povprečne mere, ki izhaja iz socialno-ekonomske namembnosti nepremičnine in lokalnih odnosov.
Kdor vztrajno krši pravila dobrega sosedstva, na primer moti nočni mir, mora pričakovati posredovanje varnostnih služb, ki se lahko konča z denarno kaznijo ali v skrajnem primeru napotitvijo na sodišče. Kazen, ki jo izreče sodišče, je lahko denarna ali celo zaporna kazen.