Adiantum, znan tudi kot neopadajoči (zaradi nemočenih listov), izstopa od ostalih praproti z izjemno nežnostjo in nenavadnim šarmom. Ugotovite, kakšne zahteve ima adiantum in kako skrbeti za to občutljivo praprot. Ali lahko adiantum gojimo na vrtu?

Rod Adiantum vključuje več sto vrst rastlin iz družine ceratopteridaceae. Večina jih naseljuje Južno Ameriko, nekaj pa jih je mogoče najti tudi drugod po svetu, na primer v južni Evropi (npr. adniantum proper). V našem podnebju adiantum ne raste samoniklo, lahko pa bolj zmrzalsko odporne vrste gojimo v tleh vse leto in celo "pobegnemo" iz posevkov in podivjamo (npr.stopalo adiantum).

Posamezne vrste adiantumov se razlikujejo po videzu, habitusu in višini, vendar običajno tvorijo šopek pokončnih, redkeje povešenih, tankih, trdih, razvejanih pecljev, na vrhu s pernatimi listi, sestavljenih iz številnih, majhnih, zelenih, občutljivih listov

Adiantum - značilnosti vrste

Na Poljskem so najbolj priljubljene tiste vrste adiantum, ki jih lahko doma gojimo v lončkih. V glavnem vključujejo:

  • adiantum pravi (Adiantum capillus-veneris),
  • nežni adiantum (Adiantum tenerum),
  • Adiantum raddianum z zanimivimi sortami 'Fragrans', 'Lisa', 'Fritz Lüthi', 'Red Venus'.

Rastline zrastejo do 20/40-60 cm v višino, imajo poganjke v obliki plazeče korenike. Običajno tvorijo pokončne, tanke, toge, rjave, svetleče, razvejane listne peclje, zbrane v ohlapne šope in neparno pernate liste, 2-4 krat sestavljene iz nežnih, majhnih, svetlo zelenih listov, ki so lahko trikotni, pahljačasti in močno zarezan (adiantum proper, katerega posamezni listi spominjajo na liste ginka), klinast (klinasti adiantum) ali okrogel v obrisu (nežni adiantum).Na spodnji strani listov se oblikujejo trosi, ki jih rastlina uporablja za razmnoževanje. Listni peclji se začnejo razvejati precej nizko in v zgornjem delu visijo ob straneh, zaradi česar rastline dobijo razprostrt, odprt in zračen videz.

Najbolj priljubljene sobne praproti v lončkih>

Listni peclji Adiantuma v zgornjem delu visijo ob straneh, zaradi česar rastline dobijo razprostrt, odprt in zračen videz

Pogoji za gojenje adiantuma doma

Vse naštete vrste v našem podnebju lahko gojimo samo kot lončnice, saj niso odporne proti zmrzali. Prav tako jih ni posebej enostavno gojiti, ker imajo precej visoke zahteve.

  • Mesto in temperatura za adiantum. Predvsem pričakujejo polsenčno, a svetlo lego, povečano zračno vlago (cca. 60 %), sobno temperaturo skozi vse leto (najbolje 20-22/24 °C, vendar ne manj kot 15 °C) in stalno rahlo vlažno. , humusna, prepustna tla.
  • Vlažnost zraka in substrata za adiantum. Rastline slabo prenašajo suh zrak in substrat, na kar reagirajo s hitrim sušenjem listov. Ne marajo pa tudi poplave, ker potem zlahka zgnijejo. Če jih pozabimo zaliti in se listi posušijo, lahko rastlina ponovno zraste iz podzemne korenike, čeprav to ni vedno uspešno.

Adiantum prav tako ne prenaša mrzlega prepiha, cigaretnega dima, hlapov iz plinskih kuhalnikov, mrzle zemlje in neposrednega sonca. V stanovanju se najbolje počuti na okenski polici severnega ali vzhodnega okna, v svetli kopalnici ali v cvetličnem oknu.

Lončnice za kopalnico - kakšne lončnice so primerne za kopalnico>

Adiantum lahko uporabite za ustvarjanje "zelene stene" (navpični vrt). Odlična je tudi za sestavo vrtov v steklu (nižje sorte), saj ji vlažna mikroklima, ki vlada v stekleni posodi, zelo ustreza.

Gojenje adiantuma v zemlji - je to mogoče?

Nekatere vrste adiantumov lahko gojimo tudi v tleh vse leto, saj v našem podnebju precej dobro prenašajo zimo (imajo zadostno odpornost proti zmrzali).

  • Adiantum footwort

Med njimi so predvsem stopalke (Adiantum pedatum), ki dosežejo 30-60 cm v višino, za katere je značilen lep, gost habitus in odprti listi. Rastline razvijejo pokončne, tanke, toge, rjave, gladke, bleščeče peclje, ki se v zgornjem delu razvejajo (razvejani peclji razvijejo še tanjše, vodoravno rastoče peclje, prekrite s številnimi, ozkimi, ploščatimi in nasprotnimi listi na steblu), ki tvorijo v obris dva polkroga. Pernati listi v zgornjem delu visijo navzven in so ploščicasto nameščeni drug nad drugim ter ustvarjajo lepo, gosto, odprto kupolo.

Petavi adiantum tvori kratko, plazečo se koreniko, zaradi katere dolgo časa ohrani šopasto habitus.Pri gojenju pričakuje polsenčno ali celo senčno lego ter stalno rahlo vlažna, rodovitna, humusna, prepustna, po možnosti listnata tla. Je dovolj odporna proti zmrzali (do -24/-26 stopinj C), vendar občutljiva na spomladansko pozebo, zato je treba mladice spomladi pokriti npr. z netkanim tekstilom.

Na vrtu se šmarnica lepo poda na senčne mejice v kombinaciji z drugimi praprotmi in sencoljubnimi rastlinami, pa tudi na senčnih skalnjakih in zidovih. Dobro izgleda v japonskih, naturalističnih in gozdnih vrtovih. Sadimo ga lahko tudi na bregovih vodnih zbiralnikov. Njeni bolj zanimivi sorti sta: 'Imbricatum' in 'Miss Sharples'.

  • Adiantum Privlačni

Adiantum allure (Adiantum venustum) izgleda nekoliko drugače, ima podobne zahteve kot prejšnja vrsta in jo lahko gojimo tudi na vrtu vse leto. Rastlina zraste do približno 60 cm v višino, vendar so njeni nežni, pernati, zelo gosti listi trikotne oblike in bolj povešeni.Rastlina tvori tudi daljše korenike in čeprav ni ekspanzivna, jo lahko obravnavamo kot pokrivalko tal. Lepo izgleda tudi na stenah in skalnjakih.

  • Najpogostejše bolezni in škodljivci hišnih praproti>
  • Skrb za praproti v lončkih: kako skrbeti za domače praproti v lončkih>

Kategorija:

Vrt