Fotosinteza je ena najpomembnejših biokemičnih transformacij, ki določa obstoj življenja na zemlji.

Fotosinteza je biokemični proces, ki poteka le ob prisotnosti svetlobe v rastlinskih celicah, ki vsebujejo zeleni pigment klorofil in rumeni karoten (ali cianobakterije, ki vsebujejo bakterioklorofil). Zaradi kemijskih reakcij se enostavne anorganske spojine, kot so ogljikov dioksid, voda in v njej raztopljene mineralne soli, spremenijo v organske spojine, kot so ogljikovi hidrati (tj. enostavni in sestavljeni sladkorji), beljakovine, maščobe in barvila. Stranski produkt je kisik, ki ga rastline sproščajo v ozračje. Zrak, nasičen s tem kisikom, uporabljajo vsi višji organizmi, ki ga sami po naravi ne proizvajajo in je za življenje nujen.

Ogljikov dioksid se črpa iz atmosfere skozi ustja listov, vodo pa skupaj z v njej raztopljenimi kemičnimi spojinami (solmi) rastlina sprejema iz zemlje preko koreninskega sistema. Voda se razgradi z energijo, ki jo priskrbi svetloba, ki jo absorbira klorofil: kisik se sprosti v ozračje in vodik se skupaj z ogljikom (pridobljenim iz ogljikovega dioksida) reducira in vključi v rastlinska tkiva.

Ta proces poteka samo v kloroplastih (celicah, ki vsebujejo klorofil) in poteka v dveh stopnjah:

  • svetlobna faza je cepitev vode pod vplivom svetlobne energije, ki jo absorbira in predela klorofil. Kisik se sprošča, vodik in energija pa sta shranjena v tkivih rastline;
  • temna faza je naslednja faza, med katero potekajo biokemične reakcije brez sodelovanja svetlobe, vendar je za to potrebna kemična energija (imenovana asimilacijska sila) iz prve faze.In tu po nizu kemijskih reakcij nastanejo prej omenjene organske spojine. Ta proces poteka v kloroplastih in je drugače znan kot fotosintetski redukcijski cikel ogljika.

Zakaj je fotosinteza pomembna pri gojenju rastlin?

Fotosinteza je najpomembnejši biokemični proces v naravi, saj se zahvaljujoč njej kopiči kemična energija v obliki ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in drugih organskih spojin, ki so osnova obstoja vseh živih bitij. Zahvaljujoč fotosintezi ogljik vstopa v kroženje snovi v naravi in omogoča razvoj (rast) rastlin. Spojine, ki nastanejo v procesu fotosinteze, so edini vir nastanka biomase, zato so prvi člen v naši prehranski verigi.

Če ne bi bilo fotosinteze, bi življenje na zemlji prenehalo obstajati. Za njen pravilen potek potrebujete - kot veste - ogljikov dioksid, vodo in svetlobo v pravem razmerju.Presežek in pomanjkanje katerega koli od teh dejavnikov bi omajalo precej krhko ravnovesje, ki obstaja v naravi. Učinkovitost rastlinskih tkiv, ki vsebujejo klorofil, je odvisna od aktivne površine njihovih listov, saj vsebujejo klorofil in želodce, ki absorbirajo ogljikov dioksid in oddajajo del vode v obliki vodne pare. Za pravilen razvoj rastline skrbi tudi pravilno oblikovan in delujoč koreninski sistem, ki črpa vodo iz zemlje.

Kaj je grožnja življenju na zemlji

  1. Ni zdrave vegetacije in zato ni proizvajalcev kisika. Zemljo načrtno izničujejo z drevesi in grmovnicami, ne samo v svetovnem merilu (opustošenje deževnih gozdov za gojenje kokosovih palm, avokada, koruze itd.), ampak tudi v nacionalnem merilu (izsekavanje gostih gozdnih masivov, srednjega posestva). , obcestna, stanovanjska in parcelna drevesa). Trate - tako kot angleške - kosijo nizko in pogosto. Odstranjevanje velikih kmetijskih zemljišč naravne in trajne vegetacije je kontraproduktivno, saj ne zagotavlja večjih donosov.Veter piha skozi brezlesna polja, pospešuje transpiracijo in s tem povzroča izgubo vode, kar ima za posledico nižji pridelek.
  1. Pomanjkanje vode, ena od treh komponent procesa fotosinteze. Pretirano izkoriščanje tal pri posevkih na velikih površinah in prekomerno gnojenje s kemikalijami poslabšata njeno strukturo in sposobnost zadrževanja vode. Enako nevarna je pokritost tal (zlasti v mestih) z za vodo neprepustnimi površinami in pozidava vse večjih območij z objekti velikih formatov, saj močno, tudi do 90-odstotno, poveča površinski odtok vode. Z odvajanjem meteorne kanalizacije v reke ga nepovratno izgubimo. Posledica regulacije številnih vodotokov je hiter odtok vode iz višjeležečih območij v spodnje tokove rek, čeprav se tudi tam voda nima kam razliti in postopoma zasiči globlje plasti tal.

V naravi obstaja preprosta formula: manj vode, manj fotosinteze, manj biomase in s tem manj kisika. Ali si bomo kot družba lahko privoščili industrijsko proizvodnjo kisika ali bomo zboleli in umrli?

Kategorija:

Vrt