Razlaščeni lastnik izgubi pravico do lastnine. Lahko pa ga poskuša dobiti nazaj. Kdaj lahko pričakujem vrnitev razlaščene nepremičnine? Se bo vedno izplačalo?

Vračanje razlaščenih nepremičnin - ko je to mogoče

V skladu s čl. 136 sek. 1 in čl. 137. Zakona o ravnanju z nepremičninami lahko prejšnji lastnik ali njegov dedič zahteva vrnitev razlaščene nepremičnine v dveh primerih:

  • kadar se razlaščena nepremičnina uporablja za namen, ki ni določen v odločbi o razlastitvi;
  • ko se razlaščena nepremičnina šteje za odvečno za namen, določen v odločbi o razlastitvi.

Iz tega izhaja, da je cilj, določen v odločbi o razlastitvi, temeljnega pomena. Če je natančno naveden (npr. gradnja državne ceste), ne bo težav ugotoviti, ali je cilj dosežen ali ne.

Pogosto pa se zgodi, predvsem pri starejših aktih, da odločba ne določa namembnosti ali pa jo opredeljuje zelo na splošno, npr. gradnja stanovanjskega naselja - brez navedbe, ali se parcela uporablja za stavbe, ceste, tehnična infrastruktura ali rekreacijska območja za prebivalce. Takšno stanje zelo otežuje upravni postopek, saj dokler ni natančno določen namen razlastitve, ni mogoče izdati odločbe o vračilu nepremičnine.

Najboljši dokaz so spisi zadeve, ki se je končala z izdajo odločbe o razlastitvi, lahko pa uporabite vse, kar je zakonito, na primer pričevanja prič, ki so sodelovale pri odločbi ali zastopale stranke v postopku. zbornik.

Vračilo razlaščenega premoženja - ko je premoženje odvečno

Kadar se nepremičnina šteje za nepotrebno za namen, določen v odločbi o razlastitvi, se čl. 137 sek. 1. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami. Glede na to se to zgodi, ko:

  • kljub preteku 7 let od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi se dela v zvezi z uresničevanjem tega cilja niso pričela oz.
  • kljub preteku 10 let od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi ta cilj ni dosežen (OPOMBA! Na podlagi sodbe Ustavnega sodišča z dne 13.3.2014 je ta določba izgubila pravno veljavnost, kolikor se za odvečno premoženje šteje premoženje, razlaščeno pred 27. 5. 1990, ki mu je bil namen, določen v odločbi o razlastitvi, dosežen pred vložitvijo zahteve za vrnitev, vendar najkasneje pred 22. 9. 2004).

Predpostavka iz 1. točke nastopi, ko ostane nepremičnina nespremenjena, to je v stanju, v kakršnem je bila v času razlastitve - brez pričetka del v zvezi z gradbenimi deli v smislu določb čl. gradbenega prava, to je: začetek izvajanja (vsaj delno) glavne investicije, pa tudi izvedba (tudi le delno) infrastrukture te investicije in postavitev naprav, brez katerih naložba, ki je predmet razlastitve, ne bi mogla izpolniti. načrtovane funkcije.

Vedeti velja, da v postopku vračanja nepremičnine ni pomembno, iz katerega razloga naložba ni bila izvedena, in če je bila izvedba razlastitvenega namena povezana s kakršnimikoli gradbenimi deli, je se ne upošteva, ali so bile izvedene na podlagi gradbenih dovoljenj.

V sodni praksi upravnih sodišč je veljalo, da roki za vračilo odvečnih nepremičnin ne bi smeli biti vezani na razlastitev, opravljeno pred uveljavitvijo predpisov, ki te datume določajo, tj. letnem obdobju od 1.1.1998.in 10 let od 22. septembra 2004. To pomeni, da če je odločba o razlastitvi postala pravnomočna, npr. 3. januarja 2000, zanjo velja 7-letno obdobje, ne 10-letno.

Ko se je razlaščeni lastnik strinjal s prodajo nepremičnine

Vračilo nepremičnine, ki je postala nepotrebna, je možno zahtevati ne samo takrat, ko je bila razlastitev opravljena z odločbo, temveč tudi, če je bila opravljena na podlagi kupoprodajne pogodbe nepremičnine pred dejanskim postopkom razlastitve. na poseben način, določen v čl. 6 zakona z dne 12. marca 1958 o načelih in načinu razlastitve nepremičnin (Zakon o razlastitvi) ali v njegovem poteku. Ustavno sodišče je v sodbi z dne 12. 12. 2017 priznalo obravnavano določbo - v delu, v katerem izključuje pravico zahtevati od prejšnjega lastnika ali njegovega dediča vrnitev nepremičnine, ki jo je pridobila državna zakladnica ali enota lokalne samouprave. s pogodbo, ko je nepremičnina postala odvečna za javni namen, ki opravičuje njeno pridobitev - v nasprotju z 21. čl.2. čl. v povezavi s 3. čl. 31 sek. 3 in čl. 64 sekund 1 in 2 Ustave Republike Poljske.

Do kdaj lahko zaprosite za vračilo razlaščenih nepremičnin

Razlaščena lastnina se po zakonu nikoli ne vrne. Vedno je potrebna vloga prejšnjega lastnika ali njegovega dediča.

Razlastitev nepremičnine za gradnjo ceste: kdaj lahko pride do>

Upravičenci za vračilo morajo sami paziti na potek zgoraj navedenih rokov (navedenih v 1. odstavku 137. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami) in ko do tega pride, vložiti vlogo pri starešinstvu pristojen za lokacijo nepremičnine. Če vloga ni vložena, se lahko nepremičnina uporablja za namen, ki ni določen v odločbi o njeni razlastitvi. Pravica do vrnitve odvečne nepremičnine preneha, če od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi preteče 20 let, upravičenec pa v tem roku ni vložil vloge.

Ko razlaščenega premoženja ni mogoče vrniti

Zahtevek za vračilo odvečne nepremičnine prav tako ni upravičen, če je bila nepremičnina pred uveljavitvijo zakona o ravnanju z nepremičninami, to je pred 1. januarjem 1998, prodana ali je bila pravica do na njem je bila ustanovljena trajna užitkovna pravica v tujo korist in je bila razkrita v zemljiški in hipotekarni knjigi (229. člen ZGN).

Pristojni organ pa bi moral prejšnjega lastnika nepremičnine ali njegovega dediča, ki je v njeni posesti, obvestiti o namenu, da jo bo po volji uporabljal za namen, ki ni naveden v odločbi o razlastitvi. subjekt. Hkrati naj ga seznani z možnostjo vračila le-te ali njenega dela ali deleža v njih (2. odstavek 136. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami).

Če ni mogoče ugotoviti naslova prejšnjega lastnika ali njegovega dediča, se obvestilo izvede z obvestilom.Javno se objavijo za obdobje 3 mesecev z izobešenjem na sedežu pristojnega organa in objavo na njegovi spletni strani v Informacijskem biltenu (BIP). Po drugi strani pa je treba informacijo o objavi objaviti z objavo v lokalnem tisku, ki pokriva vsaj okraj, v katerem se nahaja nepremičnina (3. odstavek 136. člena).

Ker takšne objave pogosto ostanejo neopažene s strani tistih, ki bi jim lahko koristile, je pomembno, da se izvede zapuščinski postopek.

Če upravičenec ne odda vloge za vračilo v 3 mesecih od dneva prejema obvestila ali od dneva, ki sledi dnevu, ko je potekel rok za obveščanje, pravica do vračila zapade.

Zgodi se tudi, da je bila razlaščena nepremičnina uporabljena za namen, ki ni naveden v odločbi, brez soglasja prejšnjega lastnika ali njegovega dediča ali celo brez poskusa pridobitve.

Na žalost, če se je lastnik ali trajni užit spremenil kot del te uporabe, so možnosti za vrnitev nepremičnine majhne. To izhaja iz dejstva, da kršitev obveznosti pridobitve dovoljenja za drugo namensko uporabo nepremičnine ni predmet sankcije, ki bi upravičencem omogočila odvzem učinkov dejavnosti, ki razpolagajo z nepremičnino. Pogodba civilnega prava, sklenjena v nasprotju s to obveznostjo, se šteje za veljavno. Pravdna sodišča navajajo, da bi bila pogodba neveljavna, če bi bila v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, medtem ko je prepoved uporabe nepremičnine v namen, ki ni namen razlastitve, relativna. Odvisno je od volje prejšnjega lastnika oziroma njegovega dediča, ki mora zaprositi za vračilo. Zato so v primeru prodaje razlaščene nepremičnine ali ustanovitve pravice trajne užitke na njej upravičenci zahtevati vrnitev nepremičnine upravičeni le do odškodninskega zahtevka.

Vračanje razlaščenih nepremičnin se ne izplača vedno

Vračilo razlaščene nepremičnine, njenega dela ali deleža v njej ali njenega dela je odvisno od vrnitve prej prisojene odškodnine ali nadomestne nepremičnine (tretji odstavek 136. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami). Iz tega razloga morda ne bo koristno pridobiti pravic do razlaščene lastnine.

Denarno nadomestilo se indeksira, vendar njegova višina ne more biti višja od tržne vrednosti nepremičnine na dan vrnitve, če je ni mogoče določiti, pa ne višja od njene nadomestne vrednosti (140. člen (2. ) Zakona o ravnanju z nepremičninami ). Če je do odvzema lastninske pravice na nepremičnini zaradi razlastitve prišlo pred 5. 12. 1990, usklajena odškodnina ne sme presegati 50 % sedanje vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 217. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami).

V primeru zmanjšanja ali povečanja vrednosti nepremičnine zaradi dejanj, izvedenih na njej po njeni razlastitvi - na primer gradnja stavb - se prilagojena odškodnina zmanjša ali poveča za znesek, ki je enak na razliko v vrednosti na dan razlastitve in na dan vrnitve.Ne upoštevajo pa se učinki, ki so posledica spremembe namembnosti nepremičnine v prostorskem načrtu in spremembe njene okolice (4. odstavek 140. člena Zakona o ravnanju z nepremičninami).

Če sta bila kot odškodnina dodeljena nadomestna lastnina in gotovinsko plačilo, je treba oboje vrniti. Višina dodatnega plačila se določi po enakih pravilih kot za odškodnino, vendar s pridržkom, da je najvišji znesek po indeksaciji enak razliki med vrednostjo vrnjene nepremičnine in vrednostjo nadomestne nepremičnine na dan vrnitve. Pri določitvi vrednosti nepremičnine se ne upoštevajo učinki, ki so posledica spremembe namembnosti v prostorskem planu in spremembe okolice nepremičnine. V primeru zmanjšanja ali povečanja vrednosti nadomestne nepremičnine se obračunajo doplačila v denarju v višini razlike v vrednosti te nepremičnine na dan vračila (5. odstavek 140. člena Zakona o nepremičninah). Zakon o upravljanju).

Vračilo odškodnine je možno razdeliti na obroke - za največ 10 let.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 21. avgusta 1997 o upravljanju nepremičnin (tj. Uradni list iz leta 2020, točka 65, s spremembami).

Kategorija:

Hišna operacija