Ali morajo biti stroški razmejitvenih postopkov vedno enakomerno razdeljeni med lastnike sosednjih parcel? Kaj o tem pravijo sodišča?

Kazalo

  1. Kdo zaprosi za razmejitev parcele?
  2. Kakšni so stroški razmejitve nepremičnine?
  3. Zakaj je zadeva o stroških razmejitve prišla na sodišče?
  4. Koliko je sodišče odločilo o stroških razmejitve?

Postopek razmejitve nepremičnin je sestavljen iz določitve poteka sporne meje med sosednjimi nepremičninami, ki predstavljajo ločeno nepremičnino.Vodi ga organ lokalne samouprave (predstojnik občine, župan ali predsednik mesta), če ne odloči, pa civilno sodišče.

Kdo zaprosi za razmejitev parcele?

Vlogo za razmejitev nepremičnine lahko vloži lastnik ali trajni užitkar nepremičnine, ki dvomi o poteku meje s sosedom.

Razmejitev po uradni dolžnosti se opravi ob komasaciji in delitvi zemljišča.

Pravilo je, da sosedje nosijo stroške razmejitve polovično, tudi če je le eden od njiju oporekal meji in zaprosil za razmejitev. Vendar pa so možne izjeme od tega pravila, na kar je opozorilo Deželno upravno sodišče v Białystoku v svoji sodbi z dne 10. maja 2022 (št. spisa II SA/Bk 123/22).

Kakšni so stroški razmejitve nepremičnine?

Stroški razmejitve so sestavljeni iz:

  • plača geodeta in
  • stroški za izdelavo zemljevidov, drugih dokumentov in mejnih oznak.

Zakaj je zadeva o stroških razmejitve prišla na sodišče?

Odločba o razmejitvi se je nanašala na štiri parcele, od katerih je prva pripadala petim solastnikom, drugi dve zakonskemu paru X in četrta zakonskemu paru Y. Postopek je bil v teku na zahtevo solastnikov prve parcele. Med njim so se vse strani strinjale z mejo, ki jo je navedel geodet, in podpisale mejni protokol.

Po navedbah župana, razmejitveni postopek - v skladu s čl. 152. OZ - se izvede v interesu vseh lastnikov (solastnikov) sosednjih nepremičnin, določena meja pa ima učinke za naprej v interesu ne le predlagatelja razmejitve, temveč tudi vseh njenih udeležencev. Župan je stroške postopka razmejitve določil na 3.700 PLN in v izdani odločbi zavezal vse stranke v postopku, da jih krijejo enako:

  • prosilci (1233 PLN),
  • poroka X (PLN 1233),
  • poroka Y (PLN 1233).

Zoper to odločbo je vložil pritožbo eden od zakoncev X. V njej je navedel, da nikoli ni dvomil o meji, katere potek je na zahtevo imenovanega geodeta označil in potrdil z geodetskimi oznakami, in postopek je bil voden zaradi izpodbijanja prej postavljenih meja. Po njegovem mnenju mu ni mogoče naložiti plačila stroškov.

Samorządowe Kolegium Odwoawcze se je odpovedala delu županove odločitve in odločila, da bodo solastniki prve parcele (prosilci) plačali vsak po 555 PLN (skupaj 2775 PLN), zakonska zveza Y pa 925 PLN. V odločbi je bilo poudarjeno, da je pogoj za domnevo, da je postopek v interesu vseh lastnikov nepremičnin, ugotovitev obstoja mejnega spora. Vendar ga ni mogoče nastaviti samodejno. V primeru spora velja načelo, da vse stranke nosijo stroške postopka.

Lahko pa obstajajo izjeme od tega pravila. Kolegij je ocenil, da v obravnavanem primeru v postopku določitve, ki ga je izvedel geodet, ni bilo ugotovljeno, da gre za spor glede poteka mej.

Solastniki prve parcele so vložili pritožbo zoper sklep SKO. Med drugim so očitali, da ni res, da med strankama ni spora o meji, saj je država X vlagateljem za razmejitev dolga leta oteževala uporabo nepremičnin, ki jih imajo v lasti, in konfliktne situacije med stranmi, ki so jih izzvali (preureditev mejnih tabel in ograj, uničevanje grmovja in dreves, ki rastejo na meji), kar je privedlo tudi do policijskih intervencij.

Koliko je sodišče odločilo o stroških razmejitve?

Sodišče se je sklicevalo na stališče Vrhovnega upravnega sodišča, izraženo v sklepu z dne 11. 12. 2006 (referenčna številka I OPS 5/06), po katerem organ državne uprave pri presojanju o stroških razmejitvenega postopka , lahko - ob upoštevanju norme čl.152 k.c. - odredi, da se stroški razmejitve nepremičnine naložijo strankam, ki so lastnice sosednjih nepremičnin, in ne le stranki, ki je zahtevala uvedbo postopka.

Pravilo o stroških strank v sporu velja ne glede na njune namene sprožitve mejnega spora in ne glede na to, kako se konča (odločba o razmejitvi, akt o poravnavi ali sklep o ustavitvi postopka in prenosu zadeve na okrožno sodišče v obravnavo) .

Poleg tega je sodišče poudarilo, da ugotavljanje interesov posameznih lastnikov nepremičnin, ki so predmet razmejitvenega postopka, ne temelji na njihovem individualnem, subjektivnem pristopu k potrebi po razmejitvi, temveč temelji na objektivnih okoliščinah, ki spremljajo razmejitev. Izjemoma le v primeru, ko dejanske okoliščine primera kažejo, da ni bilo razlogov za vložitev zahteve za razmejitev (spor je nastal umetno) - možno je razmišljati o odstopu od pravila 2. čl.152 k.c.

Končno je sodišče – v zvezi z obravnavanim primerom – opozorilo, da je iz dokazov v spisih in izdanih odločbah nemogoče razbrati, za katero od zgoraj navedenih situacij gre. Primer je bil zato vrnjen.

Priporočamo tudi branje:

  • Preverite zemljiško in hipotekarno knjigo - kako to storiti na spletu? Kako do zemljiške in hipotekarne knjige določene nepremičnine?
  • Kdo lahko vstopi v našo hišo brez dovoljenja in komu lahko prepovemo?
  • Načrtujemo najemnino - občini bomo plačali 30% povečanja vrednosti nepremičnine. Ali se je pristojbini mogoče izogniti?
  • Nadležen sosed na parceli. Imisije - kaj storiti, ko sosed moti mir

Kategorija:

Hišna operacija