Da bi vedeli, kdaj je za rekonstrukcijo stavbe potrebno dovoljenje in kdaj jo je treba prijaviti ter ali je možno brez formalnosti obnoviti stavbo, morate poznati in razumeti koncept sanacije. To je zelo pomembno, saj je nadaljnji potek delovanja odvisen od tega, ali bomo robote pravilno razvrstili.

Kaj je obnova? Po čl. 3. točka 7a Zakona o gradnji z dne 7. julija 1994 (prečiščeno besedilo: Uradni list iz leta 2019, točka 1186, s spremembami) je treba prenovo razumeti kot izvedbo gradbenih del, ki povzročijo spremembo funkcionalnih ali tehničnih parametrov objekta. obstoječo stavbo, z izjemo značilnih parametrov, kot so kubična prostornina, zazidana površina, višina, dolžina, širina ali etažnost.

Pomembno! Do rekonstrukcije objekta pride takrat, ko se spremenijo njegovi funkcionalni ali tehnični parametri, ne spremeni pa se volumen, pozidanost, višina, dolžina, širina, etažnost.

Pojmi zmogljivosti in tehnični parametri v zakonu niso opredeljeni, zato se morate obrniti na sodno prakso.

Preureditev hiše. Sodna praksa prenove

„Za priznanje, da je bila stavba prezidana v skladu s čl. 3. točka 7a zakona o graditvi objektov je pomembno ugotoviti, da je prišlo do spremembe njegovih obratovalnih ali tehničnih parametrov. Ob tem zakonodajalec ne pojasni, kaj pomenijo obratovalni in tehnični parametri. Nedvomno pa, ker določba omenja tako tehnične kot obratovalne parametre, ne gre le za tehnične vrednosti, kot so obremenitve. Prav tako ne more iti za parametre, katerih sprememba ima za posledico izključitev gradbenih del iz pojma rekonstrukcija, to je kubikaža objekta, njegova pozidava, višina, dolžina, širina ali etažnost.Iz zakonske definicije rekonstrukcije izhaja, da so rekonstrukcija tudi takšna gradbena dela, s katerimi se ne spremenijo tehnični parametri gradbenega objekta, kot so na primer obremenitve, ki nastanejo v objektu, spremenijo pa se parametri, povezani z njegovo uporabo.

Sodba Vrhovnega upravnega sodišča z dne 19. aprila 2016. II OSK 1972/14; Legalis

----

Uporabni in tehnični parametri bodo vse velikosti (izražene v merskih enotah, teži, naklonu itd.) uporabnih elementov (npr. balkon, streha, stena) in tehnične (npr. teža konstrukcije, požarna odpornost), ki se pojavljajo za dano zgradbo. Zato rekonstrukcija, ki se uvršča med gradbena dela, v smislu definicije iz gradbenega zakona, vključuje izvedbo del na obstoječem objektu, ki povzročijo le spremembo obstoječe funkcionalne razporeditve objekta (npr. gre lahko za konstrukcijske elemente) .

Sodba deželnega upravnega sodišča v Wrocławu z dne 16. novembra 2010. II SA/Wr 412/10

----

Rekonstrukcija so takšna gradbena dela, katerih rezultat v ničemer ne spremeni oblike objekta. V primeru, ko pride do manjše spremembe v telesu objekta, imamo opravka s prizidkom ali nadzidavo.

Sodba deželnega upravnega sodišča v Lublinu z dne 10. decembra 2010. II SA/Lu 521/10

Primeri obnov

  • montaža strešnega okna, izdelava okna ali vrat, zamenjava okna ali vrat s spremembo velikosti odprtine, zazidanje okna ali vrat - spremenijo se parametri delovanja objekta,
  • menjava: strešne konstrukcije, stropov, notranjih stopnic - gre za poseg v konstrukcijo in spremembo tehničnih parametrov objekta.

Prenove ne bo:

  • dvig kolenčnega zidu, izdelava mansarde v pobočju strehe - spremeni se volumen objekta,
  • spremeni lokacijo predelnih sten.

Iz sodne prakse

Rušenje predelne stene, ki ni konstrukcijski element objekta, ne spremeni funkcionalnih ali tehničnih parametrov obstoječega objekta. Po rušitvi predelne stene se ne sme spreminjati nobenih tehničnih ali funkcionalnih parametrov objekta. Zato je treba dela na ureditvi oziroma obstoju predelnih sten vključiti v sfero širše razumljenega notranjega oblikovanja. Takih del ne bi smeli uvrščati med gradbena dela.

Sodba deželnega upravnega sodišča v Krakovu z dne 12. oktobra 2011. II SA/Kr 1239/11

PREVERITE: predloge in obrazci za prenos

  • Gradbeno dovoljenje: predloga vloge
  • Obvestilo o gradnji: prijavna predloga
  • Obvestilo o gradbenih delih
  • Prošnja za razširitev zgradbe: vzorec
  • Uporaba nadzidave - adaptacija mansarde
  • Vloga za prostorsko odločbo

Katere formalnosti je treba opraviti pred prenovo

Če načrtujemo dela, ki spadajo v definicijo prenove, bomo morali uporabiti enega od spodnjih postopkov.

Pomembno! Spodaj opisani postopki prijave prezidav ne veljajo za objekte, ki so vpisani v register spomenikov (takrat je potrebno dovoljenje) ali se nahajajo na območju, vpisanem v register spomenikov (takrat je potrebna prijava). Poleg tega so gradbena dovoljenja potrebna tudi za projekte, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje ali območje Natura 2000.

V skladu s čl. 29 sek. 2 točki 1a in čl. 30. člena Gradbenega zakona dovoljenja ali obvestila ne zahtevajo npr. rekonstrukcija samostoječih enostanovanjskih stavb, katerih vplivno območje se v celoti nahaja na parceli ali parcelah, na katerih so zasnovane.

Medtem ko iz čl.29 sek. 2. točka 1b in čl. 30 sekund 1. točka 2 in čl. 30 sekund 4c je razvidno, da prijava projekta zahteva rekonstrukcijo zunanjih predelnih sten in konstrukcijskih elementov enodružinskih stanovanjskih stavb, razen če to povzroči povečanje obstoječega vplivnega območja teh stavb. Iz te določbe je razvidno, da rekonstrukcija zunanjih predelnih sten in konstrukcijskih elementov vseh enodružinskih hiš (tj. tudi samostojnih hiš z vplivnim območjem znotraj »lastne« parcele), če ne povzroči povečanja obstoječega vplivnega območja – zahteva obvestilo s projektom.

Pomembno! Če predelava enodružinske hiše ne vključuje zunanjih predelnih sten ali konstrukcijskih elementov, nam ni treba opraviti nobenih formalnosti.

Obnova za aplikacijo z dizajnom

Izvedbeni projekt je treba predložiti za rekonstrukcijo: zunanjih predelnih sten in konstrukcijskih elementov enodružinskih stanovanjskih stavb, razen če to vodi do povečanja obstoječega vplivnega območja teh stavb.

Obnovi na zahtevo

Obvestilo je potrebno v primeru prenove naslednjih zgradb:

1) plošče za skladiščenje gnoja - povezane s kmetijsko pridelavo in dopolnjevanjem gospodarskih objektov znotraj obstoječe habitatne parcele;

2) zaprti rezervoarji za gnojevko ali gnojevko s prostornino do 25 m³ - vezano na kmetijsko pridelavo in dopolnitev gospodarskih objektov znotraj obstoječe habitatne parcele;

3) zemeljski silosi za razsute materiale s kapaciteto do 30 m³ in ne več kot 7 m visoko - vezano na kmetijsko pridelavo in dopolnjevanje gospodarskih objektov znotraj obstoječe habitatne parcele;

4) samostojne enodružinske stanovanjske stavbe, katerih vplivno območje se v celoti nahaja na parceli ali parcelah, na katerih so zasnovane;

5) prostostoječa enonadstropna gospodarska poslopja, garaže, lope ali domače verande in zimski vrtovi (zimski vrtovi) s površinostavbe do 35 m2, skupno število teh objektov na parceli ne sme presegati dveh na vsakih 500 m2 površine parcele;

6) prostostoječe enonadstropne stavbe za individualno rekreacijo, ki se razumejo kot stavbe, namenjene občasni rekreaciji, s površino objekti do 35 m2število teh objektov na parceli ne sme presegati enega na vsakih 500 m2 površine parcele;

7) prostostoječe enonadstropne zgradbe transformatorskih postaj in kontejnerskih transformatorskih postaj s površino zgradba do 35 m2;

8) gospodinjske čistilne naprave z zmogljivostjo do 7,50 m33 na dan;

9) greznice za tekoče odpadke s prostornino do 10 m33;

10) šolska in športna igrišča, teniška igrišča, tekalne steze za rekreacijo;

11) izvozi z državnih in pokrajinskih cest ter parkirišča na teh cestah;

12) začasni objekti, ki niso trajno povezani s tlemi in so namenjeni rušenju ali premestitvi na drugo mesto v roku, določenem v obvestilu iz 2. čl. 30 sekund 1, vendar najkasneje v 180 dneh od dneva začetka gradnje, navedenega v obvestilu;

13) zajezitve in zapore z višino zajezitve manj kot 1 m izven plovnih rek in izven območja narodnih parkov, naravnih rezervatov in krajinskih parkov ter njihovih varovalnih pasov;

14) pomoli skupne dolžine do 25 m in višine do 2,50 m od vrha pomola do dna akumulacije, ki se uporabljajo za: privez manjših plovil, kot so čolni, kajaki , jahte; ribolov in rekreacija;

15) rezervoarske instalacije utekočinjenega naftnega plina z enojnim rezervoarjem do 7 m33, namenjene za oskrbo plinskih inštalacij v enodružinskih stanovanjskih stavbah;

16) omrežja:

  • elektrarne z nazivno napetostjo največ 1 kV,
  • vodovodni in kanalizacijski sistemi,
  • termalno,
  • plin z delovnim tlakom, ki ni višji od 0,5 MPa;

17) podnožje stebrov za telekomunikacijske kabelske vode;

18) kabelski kanali;

gradbeni objekti, ki se neposredno uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ki jih ureja zakon z dne 9. junija 2011 - Zakon o geologiji in rudarstvu na področju raziskovanja in prepoznavanja nahajališč ogljikovodikov.

Rekonstrukcija brez dovoljenja in brez obvestila

Za prenovo ni potrebno niti dovoljenje niti obvestilo:

1) od naslednjih gospodarskih poslopij, povezanih s kmetijsko pridelavo in dopolnilnih kmetijskih poslopij znotraj habitatne parcele:

  • enonadstropna gospodarska poslopja s površino stavbe do 35 m2, z razponom konstrukcije, ki ne presega 4,80 m
  • kontejnerske sušilnice z gradbeno površino do 21 m2

2) svet s površino stavbe do 50 m2, ki se nahajajo na parceli, na kateri stoji stanovanjska stavba ali je namenjena stanovanjski gradnji. Skupno število teh zaklonišč na parceli ne sme presegati dveh na vsakih 1000 m2 površine parcele

3) posestne paviljone in gospodarska poslopja na parcelah v družinskih parcelah s površino objekti do 35 m2in višine do 5 m pri strmih strehah in do 4 m pri ravnih strehah (območje stavbe ne vključuje terase, verande ali verande, če da njihova skupna površina ne presega 12 m2)

4) avtobusne nadstrešnice in nadstrešnice na peronih,

5) enonadstropne stavbe s površino stavbe do 35 m2, ki služijo kot objekti za tekoče vzdrževanje železniških prog, ki se nahajajo na zemljiščih v lasti državne blagajne

6) prostostoječe telefonske govorilnice, telekomunikacijske omarice in drogovi,

7) parkomati z lastnim napajanjem

8) šolska in športna igrišča, teniška igrišča, tekalne steze za rekreacijo,

9) parkirna mesta za osebna vozila do vključno 10 mest,

10) izvozi iz okrajnih in občinskih cest ter parkirišča na teh cestah,

11) prepusti s premerom do 100 cm,

12) gospodarski objekti s površino objekti do 35 m2, z razponom objekta največ 4,80 m, namenjeni izključno za gozdnogospodarske namene in se nahajajo na gozdnih zemljiščih v lasti državne blagajne

13) dvoriščni bazeni in ribniki s površino do 50 m2

14) obalni pasovi in druge umetne, površinske ali linearne ojačitve brežin rek in gorskih potokov ter morske obale, obale notranjih voda, ki niso podporne strukture

15) klančine za invalide,

16) telekomunikacijski kabelski vodi,

17) merilne naprave skupaj z ograjami in internimi cestami državne hidrološke in meteorološke službe ter državne hidrogeološke službe:

  • objave: vodomerna, meteorološka, deževnica in podzemna voda
  • točke: opazovalne točke nivoja podzemne vode in točke za spremljanje kakovosti podzemne vode
  • opazovalni piezometri in inkapsulirani viri

18) majhni arhitekturni objekti zunaj javnih mest,

19) ograje do 2,20 m višine,

20) objekti, namenjeni začasni uporabi med izvajanjem gradbenih del, ki se nahajajo na gradbišču, kot tudi postavitev barak, ki se uporabljajo pri izvajanju gradbenih del, geoloških raziskavah in geodetskih meritvah,

21) geodetske oznake, kot tudi triangulacijski objekti, izven območja narodnih parkov in naravnih rezervatov,

22) napeljave za električno energijo, vodo, kanalizacijo, ogrevanje, klimatizacijo in telekomunikacije v stavbi, ki se uporablja,

23) objekti poligona, zlasti: obrambni položaji, prehodi, zemeljski objekti, utrdbeni objekti, začasni objekti in kontejnerski objekti, ki se nahajajo na zaprtih območjih, ki jih določi minister za nacionalno obrambo za izvajanje vojaških vaj z uporabo terenskih taborov in teren utrdb za simulacijo neposrednega boja,

24) gradbena oprema.

Gradbeno dovoljenje in priglasitev gradnje niso potrebni za rekonstrukcijo objektov, razen objektov iz 1. čl. 29 sek. 1. člena gradbenega zakona, razen če:

  • rekonstrukcija zadeva njihov ovoj zgradbe in konstrukcijske elemente ali
  • njihovi gradbeni načrti zahtevajo odobritev požarne varnosti.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 7. julija 1994 o gradbenem pravu (tj. Uradni list iz leta 2019, točka 1186, s spremembami).

Kategorija: