Kako shraniti zelenjavo, da bo dolgo ostala sveža? Dolgoročno skladiščenje je odličen način za uživanje v poletnih pridelkih po žetvi. Velja tudi spomniti, da je podaljšanje roka uporabnosti pobranih pridelkov tudi odličen način za prihranek denarja, ki je za marsikoga pomemben pred zimo. Predlagamo tudi, katero zelenjavo lahko uspešno skladiščimo, kako in kje zelenjavo shranimo in kakšna je trajnost skladiščenja? Preverjeni načini za shranjevanje zelenjave za zimo.

Inflacija divja, cene ne popuščajo. Na Poljskem že več kot 25 let ni bilo tako drago! Zato vsi iščejo načine, kako prihraniti, na primer tako, da kupijo manj hrane.Dober način za znižanje stroškov nakupa zelenjave je, da jo kupimo jeseni, ko je največ v prodaji, in jo shranimo čez zimo. Zapomniti si moramo le pomembna pravila za shranjevanje zelenjave.

Shranjevanje zelenjave skozi zimo nam omogoča, da dlje uživamo v njenem svežem okusu in hranilnih vrednostih. Vendar, če želimo imeti resnično korist od njih, se moramo spomniti na več pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo zelenjave. Najpomembnejša med njimi je pravilna izbira vrst in sort, saj se vsa zelenjava ne skladišči enako dobro. Če želimo, da zimo preživijo v dobri kondiciji, izbirajmo njihove pozne sorte, najbolje tiste, ki so namenjene dolgotrajnemu skladiščenju.

Shranjevanje zelenjave - katera zelenjava je primerna za shranjevanje

Če upoštevate zmogljivost shranjevanja zelenjave, jo lahko razdelimo na:

  • zelenjava, ki se naravno dolgo in dobro obdrži - od 3 do 12 mesecev lahko shranite npr. peso, čebulo, hren, česen, glavnato zelje, korenje, peteršilj, por, zeleno, zelenjavo, krompir,
  • zelenjava, ki se obdrži krajši čas - od 2 tednov do pol leta lahko hranite min. brokoli, bučke, buče, cvetača, brstični ohrovt in kitajsko zelje, paprika, zelena,
  • zelenjava z nizkim rokom trajanja - endivija, stročji fižol, ohrovt, kumare, nezrel paradižnik, redkev, kislica, špinača se lahko hranijo do 3 tedne.

Pridelovanje zelenjave za shranjevanje

Pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju shranjevanja zelenjave, je, da rastlinam zagotovimo ustrezne rastne razmere ter njihovo pravilno gnojenje in zaščito pred boleznimi in škodljivci.

  • Zelenine, namenjene za skladiščenje, naj bodo pridelane v skladu s pravili kolobarjenja, ki bodo zmanjšala tveganje pogostih bolezni in škodljivcev (posamezne vrste ni mogoče gojiti zaporedoma niti več let).
  • V sušnih obdobjih, ko nastajajo njihovi užitni deli, je treba paziti, da je substrat vlažen in se izogibati rasti rastlin na tleh, ki hitro nabirajo vodo ali se hitro sušijo.
  • Pomanjkanje ali presežek vode med rastjo vrtnin lahko povzroči njihovo zakrnelo, deformacijo ali pokanje (npr. korenin peteršilja, rdeče pese ali korenja in zeljnih glav), kar močno poslabša kakovost pridelka.
  • Med rastno sezono je treba rastline tudi sistematično pregledovati glede pojava bolezni ali škodljivcev in po potrebi čim prej uporabiti ustrezno fitofarmacevtsko sredstvo (po možnosti ekološko).
  • Zelenine, namenjene za skladiščenje, je treba tudi ustrezno gnojiti, izogibati se prevelikim odmerkom dušikovih gnojil, ki skrajšajo njihovo življenjsko dobo, ter povečati količino fosforja in kalija, ki pozitivno vplivata na kakovost pridelka.

Pobiranje zelenjave in priprava za shranjevanje

Tudi zelenjavo, namenjeno za shranjevanje, je treba pravočasno pospraviti, saj prezrela, premalo zrasla ali nedozorela zelenjava ni primerna za shranjevanje (razen na primer paradižnika, ki lahko lepo dozori). Nekatere vrste zelenjave, na primer čebulo, moramo pred zimskim skladiščenjem tudi predhodno posušiti. Preden zelenjavo shranimo v skladišče, jo prav tako skrbno sortiramo in zavržemo vso s simptomi bolezni ali škodljivcev ali z najmanjšimi poškodbami (npr. zaradi kopanja korenin), pa tudi prezrelo in mehko.

Pogoji shranjevanja zelenjave

Na obstojnost zelenjave v veliki meri vpliva tudi način shranjevanja, saj posamezne vrste rastlin pričakujejo nekoliko drugačne pogoje shranjevanja, predvsem vlago in temperaturo. Na primer, korenasta zelenjava potrebuje 95-98% vlage, čebula, česen in buča pa 75%; Korenovke in kapusnice dobro prezimijo pri 0-5 stopinjah Celzija.C, buče in paprike pa potrebujejo 8-10 stopinj C, kumare pa celo 13 stopinj C.

Shranjevanje zelenjave v kopački

Če imamo parcelo in dobro narejeno zemljanko (v zemljo izkopano jamo z lesenimi stenami in stropom ter zračniki, pokrito z izolacijskim materialom in zemljo v nadzemnem delu), lahko prezimimo veliko različne zelenjave, saj sta vlaga in temperatura konstantni in primerni za shranjevanje. Korenovke in glavnato zelje, shranjene v lesenih zabojih ali zložene na tleh v kupe, je najbolje shraniti v zemljanki.

Shranjevanje zelenjave v neogrevani kleti

Ekvivalent zemljanke je lahko neogrevana klet, ki se nahaja na parceli, na primer pod paviljonom (klet v blokih ni primerna za shranjevanje zelenjave, ker je v njej pretoplo in suho). njim). Klet sicer ne zagotavlja tako dobrih pogojev kot zemljanka (kletna tla so običajno betonska, kar otežuje ohranjanje prave vlažnosti v prostoru), a če je dobro narejena in prezračevana, jo lahko uporabimo za skladiščenje. letina.

Korenovke ali kapusnice damo v lesene zaboje in postavimo na odprte police v kleti. Da jim zagotovimo dovolj visoko zračno vlago (do 95-98 %), betonska tla kleti občasno rahlo navlažimo z vodo (pri tem prideta termometer in higrometer). Po drugi strani pa čebula, česen in buče potrebujejo manj zračne vlage (do 75 %), zato jih raje ne shranjujte v kleti skupaj s korenovkami in kapusnicami.

Shranjevanje zelenjave v gomile

Na gredici lahko vrtnine prezimijo tudi v površinskih gomilah (npr. zelje) ali vkopanih gomilah (npr. korenček). Na mestu, ki je predvideno za nasip, izberemo zemljo do ustrezne globine in naredimo drenažne utore, nato pa na pripravljeno lego v plasteh položimo zelenjavo, nasujemo s peskom in prekrijemo s plastjo peska ali zemlje, izbrano iz luknja. Pred napovedanimi pozebami moramo plast zemlje na grmadi povečati in prekriti z izolacijskim materialom v obliki slamnikov, ki jih dodatno prekrijemo z debelo, nekaj centimetrsko plastjo zemlje.V gobe lahko shranjujemo korenje, peteršilj, zeleno, rdečo peso, moko in hren, čebule in česna, ki zahtevata nizko vlažnost, pa ne smemo shranjevati.

Shranjevanje zelenjave na balkonu

Če na parceli nimamo možnosti shranjevanja zelenjave, imamo pa balkon, lahko pridelke shranimo tudi na njem. V ta namen bomo potrebovali lesen zaboj, katerega dno in stene bomo pred zmrzaljo zaščitili z dvema plastema slamnatih zastirk ali 10-centimetrskih plošč iz polistirena. V takem zaboju lahko v majhnih lesenih zabojih, obloženih s perforirano folijo, shranimo korenasto zelenjavo, repo in por, posute s peskom.

Kategorija:

Vrt