Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Gradnja hiše na kmetijski parceli 2023 - je to sploh možno? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za gradnjo hiše na kmetijskem zemljišču? Kakšne so omejitve na kmetijskih zemljiščih? Preverite, kdo in kdaj lahko zgradi hišo na kmetijski parceli? Katere formalnosti je treba opraviti korak za korakom.

Kazalo

  1. Gradnja hiše na kmetijski parceli - kje začeti?
  2. Gradnja hiše na kmetijskem zemljišču za kmeta. Pomembni so tudi pogoji gradnje
  3. Hiša na habitatnem zemljišču - obnova, vendar ne gradnja hiše
  4. Kdaj je treba parcelo odstraniti?
  5. Kako vzeti zemljišče iz kmetijske proizvodnje za gradnjo hiše
  6. Vloga za defarming in ostali dokumenti
  7. Kaj storiti, ko kmetijska parcela ni v ureditvenem načrtu?
  8. Na katerih kmetijskih parcelah se lahko gradi hiša, če ni krajevnega načrta

Gradnja hiše na kmetijski parceli - kje začeti?

Preden kupimo kmetijsko parcelo z namenom, da na njej zgradimo hišo, moramo preveriti na občinskem uradu, ali bo to realno. Če je parcela namenjena kmetovanju, nekmet na njej ne bo gradil hiše.

Naslednji korak bi moral biti preverjanje njegovega značaja v zemljiških in stavbnih evidencah, ki jih vodijo okrajni organi. Veljavni izpisek iz registra nam lahko pokaže prodajalec parcele, lahko pa tudi sami zaprosimo za tak dokument (pristojbina znaša cca.50 PLN). Pri kmetijskem zemljišču je pomemben tudi njegov razred (višji kot je, težje je spremeniti njegovo namembnost v gradbeno). Podatek o razredu zemljišča naj bo v zemljiški in hipotekarni knjigi ter v katastrskem načrtu.

Določbe zakona o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč določajo, ali je določena parcela kmetijska ali gozdna in ali so zato njene razvojne možnosti omejene.

  • Nakup kmetijskega zemljišča - kdo lahko kupi kmetijsko zemljišče

Gradnja hiše na kmetijskem zemljišču za kmeta. Pomembni so tudi pogoji gradnje

Hišo na kmetijskem zemljišču lahko zgradi kmet (oseba, ki vodi kmetijo), vendar mora upoštevati tudi določila krajevnih načrtov oziroma odločb o gradbenih pogojih. In ti dokumenti lahko prepovedujejo gradnjo v določenih situacijah.

Drugi ljudje - ki niso kmetje - lahko kupijo kmetijsko parcelo, vendar morajo upoštevati, da se lahko pridobitev gradbenega dovoljenja za enodružinsko hišo izkaže za nemogočo ali zahteva dodatne in dolgotrajne formalnosti.

Na kratko. Gradnja enodružinske hiše na kmetijskem ali gozdnem zemljišču je možna ob izpolnjevanju dveh pogojev:

  • zemljišče mora biti v lokalnem prostorskem načrtu ali v odločbi o gradbenih pogojih namenjeno za nekmetijske in negozdne namene
  • pridobiti morate odločbo o izločitvi kmetijskih ali gozdnih zemljišč iz proizvodnje.

Predpisi o spremembi namembnosti zemljišč za nekmetijske namene se ne uporabljajo za kmetijska zemljišča, ki ležijo znotraj upravnih meja mest (10.a člen Zakona o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč). Ta izjema pa ne zajema pristojbin za izločitev zemljišč iz kmetijske proizvodnje. Lastnik zemljišča v mestu, ki ga preneha obdelovati in želi na njem zgraditi hišo ali drug objekt, ga mora plačati, razen če je oproščen davka.

  • Sklep o razvojnih pogojih - odgovori na 10 najpogostejših vprašanj

Hiša na habitatnem zemljišču - obnova, vendar ne gradnja hiše

Če kupimo tako imenovani habitat, torej zemljišče z objekti, ki so del kmetije, lahko na njem živimo in nam ni treba nadaljevati kmetijske dejavnosti prodajalca.

Ne bi smeli imeti težav pri predelavi ali prenovi hiše, ki smo jo pravkar kupili. Če pa želimo zgraditi novo hišo na habitatnem zemljišču, bomo morali zemljišče očistiti za gradnjo.

Kdaj je treba parcelo odstraniti?

Sprostitev parcele je nujna tudi takrat, ko kupujemo nezazidano kmetijsko parcelo. Samo parcele, ki se nahajajo znotraj meja mesta, so izvzete iz tega.

Na območjih, ki jih pokriva lokalni prostorski načrt, je deagrikultura sprememba vsebine načrta s strani občine v smislu rabe zemljišč (iz kmetijskih v nekmetijske) in nato izključitev iz kmetijske proizvodnje z odločbo, ki jo izda okrajni starešina.

Postopek spremembe plana je zapleten in dolgotrajen in ni nobenega zagotovila, da se bo občina s tem strinjala. Izključitev iz kmetijske proizvodnje pa je povezana z desetletnim plačilom visokih dajatev (oprostitev teh je dekmetiranje do 0,05 ha).

Kako vzeti zemljišče iz kmetijske proizvodnje za gradnjo hiše

Samo sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča v načrtu ali ureditvenih pogojih ni dovolj, da bi na njem zgradili hišo. Če je izločena parcela kmetijsko zemljišče razreda IV, IVa, IVb, V in VI, sestavljeno iz prsti organskega izvora, mora starosta (predsednik mesta) po prejemu vloge izdati odločbo o izločitvi parcele iz kmetijske pridelave. . Po drugi strani pa prsti mineralnega izvora, ki predstavljajo kmetijska zemljišča teh razredov, sploh ne potrebujejo dovoljenja za izključitev iz kmetijske proizvodnje.

Pri najvrednejših kmetijskih zemljiščih - prsti mineralnega in organskega izvora, razvrščenih v razrede I, II, III, IIIa, IIIb, kmetijska zemljišča, ki niso v zemljiški knjigi navedena kot kmetijska zemljišča in gozd zemljišča, se starosta samostojno odloči, da zemljišče izloči iz pridelave (lahko torej tudi zavrne).

Poleg tega v odločbi o izločitvi teh zemljišč določa obveznosti v zvezi s predmetno izločitvijo, npr. odreditev odstranitve humusne plasti zemlje in njeno uporabo za izboljšanje uporabne vrednosti zemljišča.

Vloga za defarming in ostali dokumenti

Zakonodajalec ni določil, kako mora izgledati vloga za izločitev zemljišča iz pridelave in katere dokumente je treba priložiti. Vendar pa so na spletnih straneh okrajnih starostnikov predloge vlog za t.i de-farming skupaj s seznamom dokumentov, ki jih zahteva določen staroste (predsednik mesta). Ponavadi so "

  • izpisek iz zemljiške knjige,
  • izvleček iz krajevnega načrta ali odločbe o ureditvenih pogojih,
  • načrt zazidalnega načrta s površinsko bilanco (v njem označimo, kateri del parcele želimo izločiti iz izdelave).

K vlogi za gradbeno dovoljenje je treba priložiti pravnomočno odločbo o izločitvi zemljišča iz kmetijske ali gozdne pridelave.Da bi prihranili čas, je po izteku roka za vložitev pritožbe vredno zaprositi starostato (mestno hišo), da žigosa kopijo odločbe, ki jo nameravamo priložiti vlogi za gradbeno dovoljenje, s čimer potrdi njeno dokončnost. Če odločba, ki je priložena vlogi za gradbeno dovoljenje, ne vsebuje podatka o pravnomočnosti odločbe, bomo to pomanjkljivost zagotovo morali dopolniti, zaradi česar bo moral staroste (predsednik mesta) izdati odločbo, s katero bo zadržal rok za izdaja gradbenega dovoljenja

Zapomni si! Pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje je treba pridobiti odločbo o izločitvi zemljišč iz kmetijske ali gozdarske proizvodnje.

Kaj storiti, ko kmetijska parcela ni v ureditvenem načrtu?

Če se kmetijska parcela nahaja na območju, ki ni v prostorskem načrtu, morate najprej pridobiti odločbo o gradbenih pogojih, nato pa še odločbo o izločitvi iz kmetijske proizvodnje.Zazidljive pogoje za takšno parcelo lahko pridobimo le, če je zemljišče nižjega razreda (IV, V ali VI) ali je že v lokalnem načrtu, ki je prenehal veljati (nov pa ima) namenjen za nekmetijske namene. ni bil sprejet).

Poleg tega mora parcela izpolnjevati še druge zahteve:

  • imajo dostop do ceste,
  • lahko oborožen,
  • tako imenovani dobra soseska.

Slednji pogoj pomeni, da mora biti vsaj ena sosednja parcela urejena na način, ki omogoča določitev parametrov in rabe novogradnje. In tu lahko naletimo na drugo past: če vsi sosedje kmetujejo, lahko dobimo dovoljenje za gradnjo domačije, ne pa za gradnjo parcele z enodružinsko hišo.

Murator Projekty - več kot 6000 pripravljenih projektov hiš - OGLEJTE!

Oglejte si več kot 6000 že pripravljenih načrtov hiš>

Na katerih kmetijskih parcelah se lahko gradi hiša, če ni krajevnega načrta

Katera kmetijska zemljišča I.-III. razreda so izvzeta iz varstva in se lahko pozidajo, če ni krajevnega načrta, na podlagi razvojnih pogojev?

V noveli zakona o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč je bilo sklenjeno, da dodelitev kmetijskih zemljišč za nekmetijske in negozdne namene za kmetijske namene I.-III. razreda ni potrebna, če skupaj izpolnjujeta naslednje pogoje:

  • vsaj polovica površine vsakega strnjenega zemljišča je v strnjenem pozidanem območju;
  • se nahajajo največ 50 m od meje najbližje gradbene parcele v smislu določb Zakona o ravnanju z nepremičninami;
  • se nahajajo največ 50 m od javne ceste v smislu zakona o javnih cestah;
  • njihova površina ne presega 0,5 ha, ne glede na to ali tvorijo eno celoto ali več ločenih delov.

Območje strnjene gradnje je treba razumeti kot območje, ki ga opredeljuje ovoj, narisan na razdalji 50 m od zunanjih robov najbolj oddaljenih stavb, ki tvorijo strnjeno naselje (skupina najmanj petih stavb, razen stavb s izključno gospodarsko funkcijo, med katerimi največja razdalja med sosednjimi objekti ne presega 100 m) ali ob zunanjih mejah parcel, na katerih so ti objekti, če je njihova oddaljenost od teh mej manjša od 50 m.

Iwona Sysik, Martyna Sługocka

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 28. septembra 1991 o gozdovih (Uradni list iz leta 2014, točka 1153, s spremembami)
  • Zakon z dne 7. julija 1994 - Gradbeni zakon (Uradni list iz leta 2013, točka 1409 s spremembami)
  • Zakon z dne 3. februarja 1995 o varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč (prečiščeno besedilo: Uradni list iz leta 2015, točka 909)
  • Zakon z dne 27. marca 2003 o prostorskem načrtovanju in razvoju (Uradni list iz leta 2015, točka 199 s spremembami)
  • Uredba ministra za regionalni razvoj in gradnjo z dne 29. marca 2001 o registru zemljišč in stavb (prečiščeno besedilo: Uradni list iz leta 2015, točka 542)
  • Uredba ministra za okolje z dne 20. junija 2002 o enkratnem nadomestilu za prezgodnjo sečnjo (Uradni list št. 99, točka 905)
  • Uredba Sveta ministrov z dne 12. septembra 2012 o klasifikaciji tal (Uradni list, točka 124

Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!

Kategorija:

Hišna operacija