Oljnice ne gojijo le na poljih. Na parcelah in vrtovih je mogoče gojiti tudi rastline, bogate z dragocenimi rastlinskimi olji. Poleg tega je med oljnicami veliko priljubljenih in že leta pogosto gojenih okrasnih rastlin.
Kaj so oljnice?
Najpogosteje se izraz oljnice uporablja za veliko skupino t.i. industrijske vrste, ki jih gojimo predvsem zaradi visoke vsebnosti dragocenih maščob. Iz njih pridobljene rastlinske maščobe (po ustrezni predelavi) so običajno v tekoči obliki rastlinskih olj ali drugih trdnih oblikah.Zahvaljujoč temu pridobivamo znana rastlinska olja, ki vsebujejo zdrave maščobne kisline in imajo širok spekter uporabe – od domače kuhinje do različnih industrij. Najpogosteje oljnice najdemo na velikih kmetijskih površinah, najbolj znane pa so na primer navadna sončnica (Halianthus annus), oljna ogrščica (Brassica napus), pa tudi navadni lan (Linum usitatissimum).
Oljnice in okrasne rastline
Ne zavedamo se vedno, da tudi okrasne rastline, ki so priljubljene in rastejo v mnogih vrtovih, spadajo med oljnice.
Navadno sončnico (Helianthus annus), oljnico, gojimo tako v vrtovih kot na poljih. Njena semena radi jedo surova, v večjem obsegu pa jih tudi predelajo v dragoceno sončnično olje. Sončnica spada v družino nestrokovnic, med katerimi najdemo številne vrste okrasnih, travniških ali uporabnih rastlin – to so na primer astre, plavice, jezikec, krizanteme, marjetice, rudbekije, edelweiss in številne druge.
V vrtovih gojijo sončnico predvsem zaradi njenih okrasnih, izrazitih, rumenih, velikih cvetov in užitnih semen. Je enoletna vrsta, vzgojena iz semen, posejanih zgodaj spomladi neposredno v zemljo. Nima visokih zahtev, zahteva pa lego na soncu in obilno gnojenje. Trda, pokončna stebla sončnic lahko dosežejo do 2-3 m višine, zato rastline med cvetenjem in plodovanjem potrebujejo opore. V prodaji pa lahko najdete tudi številne sorte okrasnih sončnic, ki ne dosežejo velikih velikosti, z višino od 0,5 do 1 m.
Ricinus communis je tudi priljubljena okrasna oljnica v naših vrtovih. Poganjki in listi (odvisno od sorte) imajo lahko spremenljivo barvo od zelene do temno vijolične, kar je glavna okrasna vrednost te rastline.Okrasni so tudi cvetovi - zbrani v šop in postavljeni v skupine - temno rožnati ali rdeči (ženski) in beli (moški). Je enoletna rastlina s strupenimi lastnostmi, vzgojena iz semen. Potrebuje toplo, sončno lego in je zelo občutljiva na mraz (zmrzne pri -1 °C). Semena ricinusa so zelo strupena - vsebujejo alkaloid (ricin), strupen za človeka v odmerkih nad 0,2 g, kar ustreza trem semenom rastline.
Ricinusovo seme je surovina za proizvodnjo ricinusovega olja, ki se uporablja predvsem v medicini - ima močan odvajalni učinek (draži sluznico tankega črevesa in spodbuja njegovo perist altiko). Poleg tega je sestavni del mazil in pripravkov za zdravljenje različnih kožnih vnetij in opeklin. Vedeti velja, da je ricinusovo olje tudi sestavni del vrtnih repelentov – dišavnih pripravkov za odganjanje škodljivcev (npr. krtov ali prigrizka Turkucia).
Oljne vrste (olje pridobivajo iz njihovih semen), hkrati pa okrasne ali uporabne, med drugim sodijo tudi opijski mak (Papaver somniferum) ali vinska trta (Vitis vinifera).
Oljka - oljni grm
Evropska oljka (Olea europaea) postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas (predvsem v kontejnerski pridelavi). Ta zimzeleni grm (redkeje manjše drevo), naravno razširjen v Afriki, zahodni Aziji in južni Evropi, v ugodnih razmerah zraste do 12 m visoko. Značilni in okrasni so suličasti, podolgovati in kratkorepi listi oljke - temno zeleni, na spodnji strani pa srebrno sivi in mahoviti (podobni poganjkom).
Oliva v loncu. Kako vzgojiti oljko doma
Oliwka ima nizke zahteve po tleh, dobro prenaša sušo, vendar ne prenaša nizkih temperatur in se v našem podnebju redko goji v vrtnih razmerah. Dragoceno olje, običajno imenovano olivno olje, pridobivajo iz sadežev oljk.