Predlagamo, kdaj in kako pobrati paradižnik na vrtu in kakšne pripravke iz paradižnika lahko naredimo. Gojenje paradižnika ni težko in že sredi julija lahko poberete prve dišeče paradižnike iz lastnega pridelka.

Kdaj in kako pogosto pobirati paradižnik?

Plodovi paradižnika začnejo zoreti 45-60 dni po cvetenju. Hitrost zorenja je odvisna od sorte in poteka vremena. Paradižnik se lahko nabira v različnih fazah zrelosti - odvisno od namena uporabe, vendar so najbolj dragoceni plodovi, ki dozorijo na rastlini. Paradižnik lahko obiramo od julija do oktobra, odvisno od sorte.

Paradižnik pobiramo 2-3 krat na teden, najbolje zjutraj, ko sonce še ni močno.

Pobiranje paradižnikov - kateri paradižniki so primerni za obiranje

Zreli paradižniki so najbolj aromatični in intenzivne barve (rdeče, rumene ali oranžne – odvisno od sorte). Peceli dobro obarvanih sadežev se zlahka odlomijo na mestu odebelitve. Paradižnik je primeren za neposredno uživanje, žal ga ni mogoče dolgo skladiščiti, saj hitro izgubi čvrstost. Torej, če jih želite ohraniti dlje, jih poberite z grma, ko so "prižgane" .

Pobiranje paradižnika pred zorenjem

Zadnje plodove poberemo pred zorenjem (ko se "zasvetijo" ), da jih zaščitimo pred zmrzaljo. Brez večjih težav bodo dozorele doma na okenski polici. Zeleni paradižniki so strupeni zaradi vsebovanega paradižnika (pod vplivom temperature izgubi vse škodljive lastnosti), zato naj zorijo na sončni okenski polici.Občutljivi so na nizke temperature, zato jih ne shranjujmo v hladilniku. Če želite pospešiti zorenje paradižnikov, lahko poleg njih postavite jabolko ali banano (oddajajo etilen). Ne smemo pozabiti, da paradižnik pri temperaturi 25 stopinj C hitro dozori, pri temperaturi pod 12 stopinj C pa je proces oviran.

Paradižnik se lahko uporablja za pripravo številnih konzerv

Paradižnikova konzerva

Paradižnik je ena najbolj priljubljenih in priljubljenih zelenjadnic. Odlične so za razne solate, solate in dodatek sendvičem, so pa tudi osnovna sestavina številnih juh (predvsem paradižnikove juhe), mesnih jedi (različne vrste mesa pripravljene z dodatkom paradižnika), zelenjavnih jedi (npr. rižota, paradižnik in bučke), omake (npr. omaka za špagete), pikantne torte (npr. paradižnikove in zeliščne torte), gorčica in mediteranske jedi. Okus in aroma paradižnika sta v konzervah še bolj izrazita, saj je paradižnik idealna zelenjava za pripravo kečapa, sokov, pirejev, marinad in zelenjave v olju (npr.paradižnik v začinjenem oljčnem olju. Zanimivo je, da predelan paradižnik postane ne le okusnejši, ampak tudi bolj zdrav, saj se v njem poveča koncentracija likopena (odličnega naravnega antioksidanta). Zmanjša se tudi količina določenih snovi (npr. beljakovin), ki so odgovorne za alergijske reakcije, ki se pri nekaterih ljudeh pojavijo po zaužitju svežega paradižnika.

Paradižnikovi pripravki - kečap, pireji, sokovi

Najbolj znan izdelek iz paradižnika je seveda kečap, brez katerega si težko predstavljamo številne priljubljene jedi (npr. enolončnice, klobase, meso na žaru). Receptov za to dobroto je nešteto, a glavna sestavina je vedno paradižnik.

Poleg kečapa pomembno mesto med paradižnikovimi izdelki zasedajo tudi mezge in sokovi. Oba izdelka se najpogosteje uporabljata za pripravo juh in omak (npr. paradižnikova juha, omaka za pico), lahko pa sta tudi sestavina zdravih večzelenjavnih koktajlov.

Paradižnikove konzerve - recept za čatni

Paradižnik je odličen v pripravkih iz ene sestavine z dodatkom začimb (npr. poper, nageljnove žbice, muškatni orešček, čili, lovor, piment ali zelišča, npr. bazilika, timijan, meta, kumina, pehtran), lahko pa kombinirati tudi z drugo zelenjavo in celo sadjem. Zanimiv okus je lahko:

  • paradižnikovo-sadni čatni, pripravljen s paradižniki, hruškami, papriko, čebulo in česnom, z dodatkom ingverja, kisa, kumine, gorčičnih semen, sladkorja, soli, bazilike in olivnega olja,
  • paradižnik-slivo-jabolčni čatni (3 kg paradižnika, 1 kg jabolk, 1 kg sliv, 1 zelena, 2 korenini peteršilja, 2 čebuli, pol kozarca rdečega polsuhega vina, pol kozarca sladkorja, 2 žlici soli, 4 stroke česna, ščepec cimeta, muškatnega oreščka, popra in feferona ter nekaj nageljnovih žbic.

Paradižnike brez semen in pečk prekuhamo in pretlačimo skozi sito, nato dušimo do zgostitve z naribanimi koreninami peteršilja, zelene in drobno sesekljano čebulo in česnom.Na koncu kuhanja omaki dodamo vino in začimbe ter jo po temeljitem mešanju vlijemo v kozarce), pa tudi slivovo in paradižnikovo omako ali marinirano solato iz več zelenjave.

Konzerve iz zelenih paradižnikov - recept za marmelado

Pripravki iz zelenih paradižnikov so lahko tudi izjemno izvirni. Čeprav uživanje surovih ni ne zdravo ne varno (sadeži vsebujejo veliko količino paradižnika, solaninu sorodnega alkaloida, ki je v večjih koncentracijah strupen), po predelavi zeleni sadeži postanejo veliko manj nevarni za zdravje, saj pod vplivom temperature in kisa se nevarne spojine delno razgradijo. Zato lahko nezrele, velike, zelene paradižnike med drugim uporabimo za pripravo marmelade (1,5 kg zelenih paradižnikov, 1 kg sladkorja, limonina lupinica, vanilija in nekaj nageljnovih žbic). Takšna marmelada je lahko prava zanimivost v naši shrambi, a ne smemo pozabiti, da ne vsebuje toliko dragocenih in dragocenih sestavin kot pripravki iz zrelih paradižnikov in je brez likopena (oranžnega barvila).

Zamrznjeni in sušeni paradižniki

Paradižnik pa lahko uporabite ne samo za pripravo konzerv, ampak tudi zamrznjen in sušen. Zamrznjen paradižnik ne bo uporaben za pripravo solate, bo pa odličen v omakah in juhah. Posušeni paradižniki so tudi odličen dodatek juham in omakam, lahko pa so tudi zanimiva sestavina oljnih konzerv. Lahko jih uporabimo tudi za pripravo namazov za sendviče, solat ali humusa.

Kategorija:

Vrt