Iglavci in zimzeleni listavci pozno jeseni in pozimi zahtevajo posebno nego. Pred nastopom zime jih je treba ustrezno zaščititi, da jih ne poškodujeta zmrzal in sneg. Prav tako ne pozabite obnoviti vnosa vode. Zakaj je treba iglavce in zimzelene rastline jeseni in pozimi zalivati? Kaj je fiziološka suša?

Večina rastlin, ki rastejo na vrtu, jeseni odvrže liste in se pripravi na prihod zmrzali. Njihovi fiziološki procesi prenehajo ali postanejo močno omejeni. To je treba storiti čim prej. Zahvaljujoč temu se posamezne rastlinske vrste lažje prilagajajo neugodnim razmeram.Vendar pa obstajajo skupine rastlin, ki so vse leto zelene in krasijo vrt. Sem sodijo predvsem iglavci (vsi razen macesna) in nekateri zimzeleni listavci (npr. zimzeleni pušpan, navadni bršljan, navadni zelenik, navadna mahonija, japonska kamilica, navadni liguster). Njihova nega je nekoliko drugačna kot pri rastlinah, ki za zimo odvržejo liste.

Jeseni zalivanje iglavcev in zimzelenih rastlin - shranjevanje vode

Zgodi se, da jesen ni zelo deževna ali pa so padavine močne, a neredne. Nato je treba večino vrtnih rastlin (predvsem dreves, grmovnic, vinske trte in okrasnih trav) pred nastopom zmrzali obilno zaliti. Delo poteka v zmerno toplem vremenu.

Zimzelene rastline lahko zalivamo ves čas. Najbolje je, da vrste, ki jim listje odpade, intenzivno zalivamo že v neoblistanem stanju (sicer jim lahko podaljšamo rastno dobo).Zahvaljujoč obdelavi zelenic je zagotovljena oskrba z vodo in zmanjšana nevarnost njihovega kasnejšega odmiranja. Za listopadne rastline naj bi to zadostovalo. Vrednejše primerke in na sušo občutljive vrste lahko dodatno zamulčimo. Debela plast zastirke iz organskih snovi ne ščiti le pred zmrzaljo, ampak tudi pred izhlapevanjem vode iz tal.

Zalivanje iglavcev in zimzelenih rastlin pozimi

V zimskih mesecih je treba vse zimzelene rastline, vključno z iglavci, zalivati. Na sušenje so še posebej občutljive ciprese, jelke, tise, nekatere vrste borov, brini, pušpani, azaleje, rododendroni in mahagoni. Poleg njih lahko v pomanjkanju vode trpijo mladi primerki, ki še niso razvili trdnega koreninskega sistema in pritlikave sorte. Rastline zalivamo tako, da ne zmočimo njihovih nadzemnih delov. Poseg izvajamo občasno v dneh brez zmrzali, npr.ob otoplitvi. Seveda tudi rastlin ne morete poplaviti, saj lahko stalna oskrba z vodo zmanjša odpornost zelenja proti zmrzovanju. Drevesa zalivamo z ozkim curkom, da voda seže v globoke, nezamrznjene plasti. Uravnoteženo zalivanje zmanjša tveganje za "fiziološko sušo" .

Irga pod snežno odejo

Kaj je fiziološka suša?

Pogosta težava na vrtu je spomladansko porjavenje iglavcev, sušenje zimzelenih listavcev, izpadanje iglic ali listov. Najpogosteje za takšno stanje krivimo glivična obolenja ali pomanjkanje hranil. Rastline zdravimo s fungicidi in mineralnimi gnojili. Kasneje se izkaže, da niso pomagali niti pripravki niti gnojila (tudi tista, ki so bila uporabljena kot folija). Zakaj? V mnogih primerih je vzrok pogosto nepopravljivih "bolezni" rastlin sušenje v zimskem času. Potem pride do fiziološke suše.Rastline izgubljajo vodo zaradi transpiracije (v zelenih delih rastlin so aparati, ki ta proces olajšajo), žal pa njihove korenine ne prenesejo izgub iz zmrznjene ali posušene zemlje. V toplejših dneh je proces še hitrejši (zato je treba zelenje takrat oskrbeti z vodo). Suh zmrznjen zrak in močan suh veter ne izboljšata razmer. Sčasoma se zelenje vedno bolj suši, oslabi, izgublja čvrstost (turgor) in posledično odmre. Sledi so vidne šele spomladi, ko se aktivirajo vsi fiziološki procesi in rastlina začne rasti.

Kategorija:

Vrt