Ena najpogostejših težav pri izvedbi ometa je njegovo pokanje. Vzroke za pokanje in odpadanje ometa je precej enostavno diagnosticirati, odpravljanje le-teh pa je povezano predvsem z upoštevanjem tehnoloških zahtev pri nanašanju.
Gładź ni nič drugega kot vrsta ometa, ki se uporablja za končno obdelavo (glajenje) stenske ali stropne površine, ki je osnova za dekorativno barvanje ali ima dekorativno funkcijo. Podlaga za zaključni premaz je običajno klasičen omet in suhi mavčni omet (mavčne plošče). Na trgu so cementni, cementno-apneni, apneni, mavčni in polimerni ometi.Njihova debelina običajno ne presega nekaj milimetrov.
Ena pogostejših težav, povezanih s to vrsto zaključne obdelave sten, so razpoke ometa.
Vzroki za pokanje apnenocementnih in cementnih estrihov
Ena najpogostejših težav pri izvedbi ometa je njegovo pokanje. Vzroke za pokanje in odpadanje ometa je dokaj enostavno diagnosticirati, odpravljanje pa je povezano predvsem z upoštevanjem tehnoloških zahtev pri nanašanju. To vključuje težave, kot so:
- začinjenost podlage ter njena čistost in stabilnost,
- zaščita pred izsušitvijo po nanosu (prepih, previsoka temperatura).
Ker je glavna sestavina cementno-apnenih (oz. cementnih) ometov cement, mora biti za doseganje projektiranih trdnostnih parametrov omet vgrajen v pogojih, ki zagotavljajo pravilen potek hidratacijskega procesa.To vključuje zahtevo, da se dovolj dolgo zagotavlja vlaga, potrebna za potek reakcije. Količina vode za mešanje je rezultat zahtevane količine vode, ki je potrebna za hidracijo, ki jo zahtevajo primesi in aditivi ter je potrebna za konsistenco. Pojav vezave in strjevanja cementnega estriha je povezan z njegovim krčenjem. Ločimo lahko dve vrsti. Gre za fizično krčenje (nastane med sušenjem) in kemično krčenje – povezano s procesom hidratacije. Če omet nanesemo na nepremudirano podlago s previsoko vpojnostjo, bo vpil nekaj vode, potrebne za hidratacijo. Posledica bo izguba trdnostnih parametrov, oslabitev in prašenje nanesene m alte ter povečano krčenje. To posledično vodi do prask in razpok.
NAVODILO ZA POLNJENJE STEN. Kako pravilno nanesti mavec>
Analogna situacija se zgodi, ko pri polaganju ometa niso bile izpolnjene zahteve glede nege (zaščita pred sušenjem).Omet lahko poka, če prostor po polaganju preveč intenzivno zračimo. Prav tako se izogibajte nanašanju ometa v vročem vremenu. Tanka plast ometa lahko v takih okoliščinah poči.
Nepravilno pripravljena podlaga (onesnažena, nestabilna, neobdelana) lahko povzroči tudi praske in razpoke na ometu. Nanos ometa pred prenehanjem krčenja podlage (oz. na podlago, ki je po nanosu ometa že spraskana) povzroči nastanek prask. Ta oprijem se upira obremenitvam hidracijskega krčenja. Ko ga manjka, nastane razpoka.
Zakaj polimerni omet poka
Polimerni zaključni premazi so izdelki, pripravljeni za uporabo, vendar večina proizvajalcev dovoljuje dodajanje majhne količine (1-2%) vode, odvisno od načina nanašanja.Če dodamo več vode, kot dovoljuje proizvajalec, je to lahko vir težav. Posledica bo prekomerno krčenje, posledično nastanek razpok. Poleg tega bo takšno dejanje zmanjšalo parametre trdnosti. Omet ima lahko slabši oprijem na podlago, bolj bo tudi dovzeten za mehanske poškodbe.
Kako se izogniti NAPAKAM pri barvanju: nasvet strokovnjaka za barve>
Drug vzrok za pokanje polimernih ometov je prekoračitev dovoljene debeline za določen izdelek. Nanos predebelega sloja ometa moti proces lepljenja polimerov, kar posledično povzroči tudi nastanek razpok. Polimerni ometi so običajno končni izdelki. Niso primerni za izravnavo sten ali zapolnjevanje napak na ometu.
Omet brez prahu: zakaj ga izbrati>