- Primer se nanaša na delitev premoženja, obremenjenega s posojilom
- Kaj je sodišče odločilo o stanovanju, ki je pripadlo ženi
- Kdo odplača posojilo po delitvi premoženja
Koga bo bremenilo odplačilo kredita po ločitvi in nato še odplačilo kredita po delitvi premoženja? Kako se vrednoti zadolženo premoženje? Ali se delitev skupnega premoženja nanaša le na premoženje ali na obveznosti, vključno s hipotekami - na to vprašanje je julija 2019 odgovorilo vrhovno sodišče.
Sklep Vrhovnega sodišča je bil izdan v zvezi s tožbo za delitev zakonskega premoženja zakoncev K. in za poravnavo izdatkov iz osebnega premoženja v skupno premoženje.
Primer se nanaša na delitev premoženja, obremenjenega s posojilom
V zakonu sta kupila stanovanje, ki je bilo pod hipoteko za zavarovanje odplačevanja kredita.Po dveh letih sta zakonca vzpostavila premoženjsko ločitev in od takrat posojilo odplačuje le žena. Oba pa sta ostala dolžnika banki. Ločitev je sledila še po dveh letih.
Okrajno sodišče, ki je po razvezi zakoncev K. razdelilo skupno premoženje in vsakemu prisodilo del tega premoženja (stanovanje je pripadlo nekdanji ženi), je vrednost stanovanja znižalo za znesek hipoteke.
Nekdanji mož je v pritožbi zoper sodbo med drugim poudaril, da je takšno znižanje neupravičeno. Vendar se okrožno sodišče ni strinjalo z njegovim stališčem glede vpliva hipoteke na vrednost prostorov. Oziroma v tem delu je potrdil prvostopenjsko sodbo. Zadeva je končno šla – po vložitvi kasacijske pritožbe – na vrhovno sodišče.
Kaj je sodišče odločilo o stanovanju, ki je pripadlo ženi
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi z dne 12. julija 2019 (številka zadeve I CSK 713/17) navedlo, da se v primeru delitve skupnega premoženja in podelitve zastavljenega premoženja enemu od nekdanjih zakoncev vrednost te komponente ne sme vključevati vrednosti bremena.
V umetnosti. 567 § 3 Zakonika o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bilo odločeno, da se v primerih delitve skupnega premoženja po prenehanju premoženjske skupnosti zakoncev ustrezno uporabljajo določbe o delitvi dediščine. Zato čl. 684 zakonika o pravdnem postopku, po katerem sestavo in vrednost dediščine (premoženja), ki se deli, določi sodišče praviloma ob delitvi.
Delitev skupnega premoženja zajema le premoženje (premoženjske pravice) in ne obsega obveznosti (dolgove), čl. 686 k.p.c. Ob pravilni uporabi kaže na dopustnost poravnave v postopku za delitev skupnega premoženja le dolgov, poplačanih v času od prenehanja skupnega premoženja do delitve premoženja. Zato v postopku delitve premoženja ni mogoče poravnati zakonskih obračunov in neplačanih dolgov. Sodišče se je strinjalo s stališčem iz sklepa senata sedmih sodnikov Vrhovnega sodišča z dne 27. februarja 2019 (referenčna številka III CZP 30/18), po katerem predvidevanje sodišča v postopku delitve skupnega premoženja , ali bi, kdaj, v razmerju do koga in ali se bo upnik sploh prisiljen poplačati iz premoženja svojih dolžnikov, kršil pravila dokazovanja dejstev, ki so podlaga za odločitev, ki izhajajo iz določb Zakonik o civilnem postopku.
Zaradi teh razlogov je bila zadeva vrnjena okrožnemu sodišču v ponovno sojenje.
Kako kupiti hišo ali stanovanje s hipoteko? Kako prevzeti tuj kredit?>
Vedeti velja, da je bilo v prejšnji sodni praksi - tudi vrhovnega sodišča - zavzeto tudi različno stališče, po katerem je sodišče v postopku za delitev skupnega premoženja pri dodelitvi zastavljene nepremičnine enemu od njegovih udeležencev, določi njegovo vrednost ob upoštevanju trenutne vrednosti hipoteke dolga (na primer odločba vrhovnega sodišča z dne 26. septembra 2013, referenčna številka II CSK 650/12).
Kdo odplača posojilo po delitvi premoženja
Dejstvo, da eden od zakoncev prejme zadolženo stanovanje in se višina dolga ne upošteva pri delitvi premoženja, ne pomeni, da je drugi zakonec oproščen plačila kredita.
Vrhovno sodišče je navedlo, da čl. 618 § 3 k.p.c. ne izključuje uveljavljanja zahtevka med zakoncema za vračilo zneska obveznosti, zavarovane s hipoteko, ki jo je eden od njiju poplačal po pravnomočnosti sklepa o delitvi skupnega premoženja (po tej določbi zahtevkov ni mogoče vrnjena po dokončni odpravi solastnine).
V primeru delitve premoženja, vključno z zastavljeno nepremičnino, in prenosa lastništva le-tega na enega od zakoncev, sta oba zakonca – preostali stranki posojilne pogodbe – še vedno dolžnika hipotekarnemu upniku, ki lahko zahteva poplačilo od vsak od njih. Delitev skupnega premoženja ne vpliva na položaj nekdanjih zakoncev kot dolžnikov.
Če eden od (nekdanjih) zakoncev odplača posojilo, lahko v bodoče zahteva polovico poplačila od drugega zakonca z regresno tožbo med solidarnimi dolžniki po čl. 376 civilnega zakonika.