V vrtove lahko posadite iglavce različnih velikosti in oblik
Iglavci imajo veliko prednosti: večina jih je zimzelenih in zato okrasnih vse leto, imajo lepo navado - zato jih ni treba rezati, ne izgubljajo iglic - zato jih ni treba zemljo okoli njih jeseni pograbite. Zato posadimo iglavce v vrtove.
Nedolgo nazaj so iglavce sadili cele parcele, potem je prišlo do prenasičenosti in so šli iz mode. Mislili so, da so enolične rastline. Vredno jih je pogledati s svežim očesom in jih obravnavati kot vrtno platno in ozadje za druge rastline.
V prodaji je veliko vrst in sort iglavcev, ki se razlikujejo po velikosti in habitusu. Tudi barva igel je drugačna. Niso le temno ali svetlo zelene, temveč tudi modrikaste in srebrnkaste, kar je posledica različne debeline voščene prevleke na njihovi površini. Obstaja tudi veliko sort z zlato barvo (barva se lahko obdrži vso sezono ali samo spomladi). Barva rastlin, posajenih na sončnih legah, je intenzivnejša od tistih v senci.
Spoznajte najbolj priljubljena drevesa in grmovnice z zlatimi listi in iglicami Stebrasti iglavci so primerni za žive meje in za sajenje v skupinah, zlasti v velikih vrtovih. So tudi odličen material za paravane, ki ločujejo vrtni prostor in pokrivajo manj privlačne dele parcele. Namesto trate lahko uporabimo plazeče iglavce. Odlično izgledajo na vseh pobočjih, strminah in skalnjakih. Iglavci nenavadnih oblik izgledajo dobro posajeni posamezno na zelenici, ob terasah in povsod, kjer lahko cenite njihovo nenavadno obliko.
Iglavci v kombinaciji z drugimi rastlinami
Iglavci naj v obdobju od pomladi do jeseni tvorijo strukturo vrta, predstavljajo le ozadje listavcem z okrasnim cvetjem (azaleje, forzicije, hortenzije, šopki, grmovnice, rododendroni, resovke) in trajnicam (floksi, perunike, sivke, praproti, jegliči, kobilice in čebulnice). Klasična kombinacija je kombinacija iglavcev s kitičniki, petoprstniki in različnimi barberami ter travniško sladico s pisanimi listi. Iglavcem so dobra družba vrtnice vzpenjavke in grmaste vrtnice. Če jih posadite med iglavce, lahko skrijete njihove toge, trnate poganjke, ko so brez listov. Šele pozimi, ko vrste, ki odvržejo liste, preidejo v obdobje mirovanja, pridejo v ospredje iglavci, ki poskrbijo, da je vrt še vedno poln zelenja.
Iglavci: Potrebe iglavcev
Tla. Večina iglavcev najbolje uspeva v rodovitni, rahlo kisli in vlažni zemlji, zadovoljijo pa se tudi s povprečno vrtno zemljo.Slabo rastejo na premočenih in ilovnatih, z izjemo močvirne čemprese. Najbolj zahtevne so jelke, ki ne prenašajo suše in vročine, rade pa imajo vlažen zrak (dobro uspevajo ob vodnih zbiralnikih). Izjema je enobarvna jelka (kalifornijska), ki je odporna na sušo in dobro uspeva tudi na slabo rodovitnih legah. Skupaj z njim lahko posadimo modre smreke (splošno imenovane srebrne smreke) in borovce. Najmanjše zahteve po tleh imajo brini, ki – kot že ime pove – dobro uspevajo na pustih in suhih tleh.
Svetloba. Iglavci lahko rastejo tako na soncu kot v polsenci. Izjema so macesni, smreke, borovci, brini in vsi iglavci s pisanimi iglicami, ki naj rastejo na soncu. Po drugi strani imajo tise in mikrobiota radi rastišča tudi v globoki senci.
Zrak. Večina iglavcev ne prenaša mestnega prahu in onesnaženega zraka, zlasti jelke. Mestne razmere dobro prenašajo borovci, brini in macesni.
Kako kupiti iglavce
Pri nakupu iglavcev bodite pozorni na to, da so oblikovane in da imajo iglice intenzivne barve. Substrat v posodi naj bo preraščen s koreninami (v luknjah se vidijo mlade koreninice), ki pa ne smejo delati zastirke pod loncem. Podlaga mora biti vlažna. Med rastlinami, ki jih spomladi in jeseni prodajajo s kepo zemlje (to so rastline, ki jih iz drevesnice izkopljemo skupaj s koreninsko zemljo, ki je ovita v juto ali mrežo), izberite tiste s čim večjo kepo.
