Postavitev ribnika na vrtu: ne delajte teh napak. Kaj morate zapomniti pri postavljanju ribnika na vrtu. Predstavljamo najpogostejše napake pri postavitvi ribnika na vrtu in svetujemo, kako se izogniti napakam pri postavitvi ribnika na vrtu.

Namesto čiste vode v ribniku, šumenja vetra v kalamunu in prijetne mikroklime imamo vedno večjo mlako, ki je večja težava kot veselje? Predlagamo, kako se izogniti napakam pri postavitvi ribnika na vrtu.

Napake pri postavljanju ribnika: alge povzročajo motno vodo

Voda, v kateri se razvijajo alge, postane rjavkasto zelena, alge se usedejo na dno in potopljene predmete, včasih tvorijo gosto peno.V velikih zasajenih ribnikih se alge pojavijo kmalu po nastanku, čez nekaj časa pa izginejo. Tam se namreč vzpostavi biološko ravnovesje – kot v naravnih ribnikih. Kaj torej storiti, da preprečimo, da bi alge povzročale težave?

  • Zgradi velik ribnik. Če je možno, naj ima po možnosti površino vsaj 10 m2, ker je tako lažje vzdrževati biološko ravnovesje. Pomembno je tudi, da je ribnik globok 50-100 cm.
  • Delno jih zasenči. Alge se najhitreje razmnožujejo na dobro osvetljenih mestih. Zato se okoli ribnika splača posaditi grmovnice in visoke trajnice, ki jih bodo senčile, ali pa ribnik postaviti na takšno mesto, da bo sonce segalo tja pet ali šest ur na dan.
  • Previdno pognojite okolico ribnika. Alge se množično pojavljajo v vodi z veliko hranilnimi snovmi. Če gnojila pridejo v ribnik (na primer sprano z dežjem), jih bodo uporabile alge.
  • Ne prehranjujte rib. Nezaužita hrana bo potonila na dno in postala gojišče alg. Najbolje je, da ribo hranite enkrat na dan s toliko hrane, da jo pojedo v 5-10 minutah.
  • V ribniku ne imejte preveč rib. Razpadajoči ribji odpadki so gojišče za alge. Če jih je veliko, lahko celo zastrupi vodo v ribniku. Kisik namreč prevzemamo pri razgradnji organskih ostankov – ko ga zmanjka, se v vodi odvijajo gnitni procesi, pri katerih nastajajo strupene spojine. Zato se predpostavlja, da mora biti v ribniku dovolj rib, da je na vsakih 10 cm njihove dolžine najmanj 0,5 m2 površine ribnika in 50 l vode.

Ribe v ribniku: kako skrbeti in hraniti ribe v ribniku>

  • Sadi vodne rastline. Zagotavljajo kisik koristnim mikroorganizmom in planktonu, ki učinkovito uničujejo alge, ter dajejo zavetje vodnim živalim. Poleg tega listi rastlin ščitijo vodno površino, preprečujejo njeno segrevanje in omejujejo dostop svetlobe.
  • Namestite filtrirno črpalko. Potreben v majhnih in plitvih ribnikih (voda v njih se hitro segreje in običajno nima kisika), priporočljiv pa v večjih ribnikih. V majhnih ribnikih je vredno namestiti vodnjak ali kaskado, ki bo vodo nasičila s kisikom.
  • Uporabljajte sredstva proti algam zmerno. Lahko zavirajo rast rastlin. Najbolje je izbrati tiste, ki temeljijo na naravnih sestavinah (npr. šota ali slama). Ne pozabite tudi izločiti mrtve alge. V nasprotnem primeru bodo potonile na dno in se razgradile kot gojišče za nove alge.

Napake pri postavljanju ribnika: rastline rastejo na ogledalu ribnika

Številne vodne rastline rastejo zelo hitro. Na primer lokvanj (t. i. beli lokvanj), rumeni lokvanj, lokvanj, močvirsko črevesje, alojev osat in žabji srajč lahko po dveh ali treh letih gojenja zasedejo dva ali celo več kvadratnih metrov vodne površine.To lahko povzroči popolno zaraščanje majhnih vodnih zbiralnikov. Redčenje rastlin, ki rastejo v vodi, je precej težavno, zato je bolje, da jih ne sadite pregosto. Dovolj je ena-tri hitro rastoče rastline na 1 m2 podzemne vode ali tri-pet počasneje rastočih rastlin. Saditi jih je treba na ločena mesta, na primer v vdolbine na dnu ribnika, napolnjene s substratom za vodne rastline.

Tudi z zaraščanjem ribnika ne bo težav, če bodo rastline posajene v košare, katerih stene bodo učinkovito omejile rast korenin. Stene košar naj imajo drobne mrežice, da substrat ne uhaja. Če so zelo odprte, jih je treba obložiti s tkanino iz jute. Prilagodljivi lončki iz močnega blaga so priročni za uporabo.

Vodne rastline najbolje uspevajo v ilovnati zemlji, pomešani na pol s peskom ali vrtno zemljo. Substrata za vodne rastline ne smemo gnojiti, ker se gnojila zlahka raztopijo v vodi in spodbujajo rast alg.Edina gnojila, ki se lahko uporabljajo, so gnojila s počasnim sproščanjem. Pri sajenju rastlin jih postavimo blizu korenin.

Napake pri postavitvi ribnika: folija pokvari rob ribnika

Robovi folije, ki oblaga dno ribnika, ki štrlijo nad vodno gladino, ne le iznakažejo, ampak tudi zmanjšajo obstojnost folije. Folija namreč ob izpostavljenosti sončni svetlobi izgubi elastičnost in lahko poči. Zemlja, trava ali kamenje, ki ščitijo njegov rob, močno povečajo njegovo vzdržljivost. Ko folijo zakopljemo v zemljo, pazimo, da so njeni robovi dvignjeni. V nasprotnem primeru - če je folija ravno položena - bo voda iz ribnika zlahka pronicala v zemljo ob ribniku in jo bo treba pogosto dolivati. Dober način za maskiranje folije je, da okoli ribnika ustvarite močvirno območje, napolnjeno z vrtno zemljo, v katero se vpije voda iz ribnika.

Močvirske rastline ustvarjajo rogoz, ki ne pokriva samo dna in obale jezera, temveč deluje tudi kot biološki filter; tako prispevajo k samočiščenju ribnika.Največji vpliv na ta proces imajo trst, ognjič, rogoza, dežnikarnica in sita, pa tudi druge blatnice, kot so bobrovka, rumena perunika, ruševje, koprenec in žabnik.

Napake pri sajenju ribnika: drevo raste preblizu ribnika

Jeseni listje, ki pada z drevesa, smeti vodo. Kopičijo se na dnu rezervoarja in razpadejo ter postanejo gojišče za alge. Če je listna plast velika, lahko v ribniku pride do anaerobnih gnitnih procesov, kar povzroči nastanek strupenih plinov - vodikovega sulfida in metana. To lahko preprečite tako, da jeseni čez ribnik razprostrete mrežo (na primer takšno, s katero vrtnarji ščitijo sadno drevje pred pticami) ali pa redno grabite listje, preden se pogrezne na dno.

Če je bil ribnik postavljen na folijo, so lahko težave korenine drevesa. Ko rastlina raste, lahko poškodujejo film.Zato je najbolje, da vodni zbiralnik postavimo vsaj tako daleč od drevesa, kot je projekcija njegove krošnje (seveda potem, ko rastlina doseže največjo velikost). Če je ribnik zasnovan bližje drevesu, se lahko med njim in drevesom postavi betonska ojačitev.

Kategorija:

Vrt