Po dednem pravu imajo zapustnikovi sorodniki pravico do pridržanega deleža, če jih je v oporoki izpustil. Poglejte, koliko je legitimnost in kdo jo lahko prejme. Kaj pa, če ste že prejeli donacijo zapustnika?

Kdo je upravičen do pridržanega deleža?

Ne more vsak sorodnik, ki je upravičen do zakonitega dedovanja, računati na zakonito. Samo:

• potomci, tj. otroci, vnuki, pravnuki itd.;

• zakonec

• zapustnikovim staršem - vendar le, če bi bile te osebe v konkretnem primeru določene za dedovanje po zakonu.Na primer, če je pokojnik celotno dediščino zapustil tujcu, čeprav je zapustil zakonca in otroke, so ti upravičeni do pridržanega deleža. Vendar legitimnost ni posledica njegovih staršev, saj v skladu z zakonom v takem primeru ne bi dedovali po pokojniku. Prednost pri dedovanju imajo potomci, starši pa dedujejo le, če ni potomcev.

Poudariti velja še, da zakoniti v nobenem primeru nima pravice do zapustnikovih bratov in sester, čeprav sodijo v krog najbližjih. Terjatev po pridržanem deležu preide na dediča upravičenca do pridržka le, če tudi ta dedič spada med upravičence do pridržka po prvem zapustniku. Na primer, če sin pokojnika, ki je bil izpuščen iz oporoke, ni dočakal odprtja dediščine, ampak je zapustil svoje otroke, potem bi bili ti otroci (torej vnuki pokojnika) upravičeni do zahtevka. za delež.

Kaj storiti, če pokojnik ni zapustil oporoke?

Vedeti velja, da lahko zakoniti dediči zaprosijo za pridržani delež tudi takrat, ko pokojnik ni zapustil oporoke, ampak je za časa življenja podaril svoje premoženje.

Pri izračunu pridržanega deleža pa se upošteva darilo, ki je bilo več kot deset let pred zapustnikovo opravljeno osebi, ki ni niti dedič niti upravičenec do pridržanega deleža (npr. zunajzakonska žena). smrt se ne more všteti v dediščino. Zahtevek za pridržani delež do oseb, ki so prejele darilo od zapustnika, zastara po 5 letih.

Pravila za določitev rezerviranega deleža: koliko znaša rezervirani delež

Pri določitvi dednega deleža, ki je osnova za izračun pridržanega deleža, se upoštevajo tudi nevredni dediči in dediči, ki so se dediščini odpovedali, ne upoštevajo pa se dediči, ki so se dediščini odpovedali ali so bili razdedinjeni. . Vendar to ne velja za njihove potomce, ki prevzamejo mesto svojih staršev.Pokojnik je na primer zapustil svojo posest tretji osebi, pri čemer je izpustil ženo in dva otroka: polnoletnega sina (ki že ima svojega otroka) in mladoletno hčer. Poleg tega je razdedinil ženo in sina. V takem primeru ima mladoletna hčerka pravico do pridržanega deleža v višini 2/3 vrednosti njenega dednega deleža (pripada v primeru zakonskega dedovanja). Ta delež bi – zaradi razdedinjevanja ostalih zakonskih dedičev (žene in enega od otrok) – znašal polovico. Mladoletni hčeri bo torej kot delež pripadla 1/3 celotne dediščine. Druga polovica zapuščine bi v primeru dedovanja po zakonu pripadla vnuku pokojnika, to je sinu razdedinjenega. Tudi ta vnuk lahko zahteva pridržani delež in ker je mladoleten, lahko dobi tudi 2/3 deleža, ki mu pripada po zakonu, to je 1/3 celotne dediščine (2/3 x 1/2).

Izračun višine zakonitosti je lahko zelo zapleten, saj zahteva upoštevanje nekaterih odtujitev premoženja, opravljenih v času zapustnikovega življenja (darovanja), ter evidence oporočne izterjave.Navadni zapisi in ukazi pa niso upoštevani. Zato je treba vzpostaviti:

  • dedni deleži upravičencev do pridržanega deleža, ki bi jim pripadel, če bi dedovali po zakonu;
  • kaj je vključeno v zapuščino, tj. kakšno premoženje je zapustil pokojnik;
  • koliko je vrednost te nepremičnine;
  • ali je pokojnik za časa svojega življenja daroval zakonitim dedičem, kdaj in v kakšni vrednosti (izračunano glede na stanje darila v času dajanja in cene v času ugotavljanja zakonitosti; npr. vrednost stanovanja, podarjenega pred 5 leti, se obračuna po trenutnih cenah, vendar brez obnove izvedene po sprejemu donacije);
  • ali je v oporoki zapustil izterjavo dolga in kakšna je njihova vrednost (izračuna se glede na stanje predmeta takega volila v času odpiranja dediščine in cene od dneva ugotovitve zakonitosti) .

Nekatere donacije, ki jih je zapustnik dal v času svojega življenja, so vključene - za namene določitve zneska legitimnosti - v zapuščino. Poleg tega se mora oseba, ki je upravičena do pridržanega deleža, zavedati, da bo tisto, kar je prejel od zapustnika, vračunano v znesek, ki mu pripada.

Kako izračunati svoj delež: pojasnjujemo s primerom

Da bi razumeli, kako se izračuna legitimnost, analizirajmo naslednjo situacijo.

  • Kaj je v oporoki

Pokojni je zapustil ženo in tri odrasle otroke. Posest obsega polovico parcele s hišo in polovico avtomobila (druga polovica pripada zakoncu). Nepremičnina je vredna 800 tisočakov. PLN, torej je podedovani del vreden 400.000 PLN. zlot. V oporoki je pokojnik najmlajšega otroka postavil za edinega dediča. Hkrati je za svojo ženo naredil zapisnik o izterjavi dolga v obliki polovice avtomobila v vrednosti 40.000 PLN. PLN (tako da je bila le njena last).

  • Prejšnje donacije in druge odsvojitve

Oporočitelj je še pred poroko (takrat še ni imel otrok) podaril svoji takratni priležnici (s katero se ni nikoli poročil) stanovanje v vrednosti 100.000.zlot. Ta donacija se torej ne upošteva pri izračunu legitimnosti (od nje je minilo več kot deset let). Ko pa je dve leti pred smrtjo ustvaril družino, je (skupaj z ženo) najstarejšemu otroku podaril zemljišče, trenutno vredno 80.000 PLN. PLN - za izračun rezerviranega dela predpostavljamo polovico tega zneska (40.000 PLN). Prišteti naj se k vrednosti zapuščine in všteti v pridržani delež, ki pripada obdarjenemu otroku. Po drugi strani pa so starši drugega otroka plačali drago izobraževanje v tujini in skupaj porabili 120.000 PLN. PLN, tako da je delež pokojnika v stroških tega izobraževanja znašal 60.000 PLN. zlot. Ta znesek ne bo prištet k vrednosti dediščine, ampak bo pripisan rezerviranemu deležu za tega otroka.

  • Deleži upravičencev do pridržanega deleža (zakonec in otroci)

Če bi dedovali po zakonu, bi bili njihovi deleži 1/4 zapuščine. Vrednost posamezne delnice bi bila 120.000. PLN (tj. 1/4 polovice hiše v vrednosti 400.000 PLN).PLN plus 1/4 evidence izterjave, to je polovica avtomobila v vrednosti 40.000 PLN. PLN, plus 1/4 polovice podarjene parcele v vrednosti 40.000 PLN. PLN).

  • Leva višina

Vsak od upravičencev je upravičen do zahtevka zoper oporočnega dediča (najmlajši pokojnikov otrok) za plačilo deleža v višini polovice nad izračunanim dednim deležem (so polnoletni in niso trajno nezmožen za delo), tj. 60.000 PLN. zlot. Vendar je treba pridobljene koristi šteti k zakonitim.

Zato:

• žena bi morala dobiti 20k PLN, ker znesek njegovega rezerviranega deleža vključuje vrednost vpisa izterjave v višini 40.000 PLN. PLN;

• otrok, ki je dobil parcelo, naj prejme 20.000. PLN, ker znesek njegovega rezerviranega deleža vključuje vrednost donacije v višini 40.000 PLN. PLN;

• otrok, ki se je šolal v tujini, ne bo dobil ničesar, saj vrednost prejetih ugodnosti ustreza višini njegovega deleža.

Odgovornost otroka, ki mu je oče podedoval polovico hiše, do upravičencev do pridržanega deleža je omejena na znesek presežka, ki presega njegov lastni pridržani delež, torej na znesek 340.000 PLN. PLN (400 tisoč PLN - 60 tisoč PLN). Na koncu bo podedoval veliko več kot preostali člani družine, tudi če bo to prenesel na druge.

Kako vložiti zahtevek za zakonito plačilo. Omejitev zakonita

Upravičeni zahtevki zoper oporočne dediče zastarajo 5 let po objavi oporoke. Nekoliko drugače pa se računa zastaralni rok za terjatve do zavezanca za dopolnitev rezerviranega deleža zaradi izterjave volila ali donacije, prejete od zapustnika. Zastarajo po 5 letih od odprtja dediščine, to je smrti zapustnika. Razglasitev oporoke je njena "objava" po zapustnikovi smrti. Odpre in razglasi jo sodišče, pri katerem bo v tem primeru predložena vloga skupaj z zapustnikovo oporoko in mrliškim listom, ali notar na zahtevo zainteresirane osebe, če hrani oporoko in prejme mrliški list. .O odprtju in razglasitvi oporoke notar nemudoma obvesti tudi zapuščinsko sodišče (sodišče zadnjega prebivališča pokojnika) in mu pošlje kopijo zapisnika, sestavljenega o teh opravilih. Zainteresirane osebe ne obveščamo o datumu objave, lahko pa so na njej prisotne. Dedno sodišče oziroma notar, kolikor je to mogoče, obvesti o razglasitvi oporoke osebe, za katere veljajo oporočni predpisi, in izvršitelja oporoke oziroma skrbnika zapuščine. Žal upravičenci do pridržanega deleža niso obveščeni o objavi oporoke, saj kot opuščene osebe v njej običajno niso navedeni. Zato morajo sami ugotoviti, ali je pokojnik zapustil kaj oporoke in koga je določil za dedovanje (na primer v notarskem vpisniku oporok). Da oporoka obstaja, običajno ugotovijo, ko želijo navesti pridobitev dediščine po aktu. Nato naj se obrnejo na oporočnega dediča z zahtevo po legitimaciji - najprej mu s priporočenim pismom pošljejo zahtevek za plačilo z rokom plačila, po njegovem izteku pa vložijo tožbo na sodišče.Kadar je več oporočnih dedičev, zadošča, da zahtevek vložite pri enem izmed njih (legitim sodijo v zapuščinske dolgove). Če stranki legitimacije ne rešita sporazumno, mora upravičenec legitimacije pred potekom zastaralnega roka vložiti tožbo za plačilo legitimacije. Predlog se vloži pri zapuščinskem sodišču, to je sodišču po zadnjem prebivališču zapustnika. Plača se pristojbina v višini 5 % vrednosti zahtevka.

Pravna podlaga:

  • civilni zakonik
  • Zakonik o civilnem postopku

Kategorija:

Hišna operacija