Meja parcele je pogost vzrok medsosedskih sporov. Na srečo se lahko razmejitev nepremičnin izvede kadarkoli, tudi mnogo let po razvoju parcele.

Omejitev nepremičnin je namenjena določitvi poteka njihovih meja z določitvijo lege mejnih točk in črt, pritrditvijo teh točk z mejnimi oznakami na terenu in izdelavo ustreznih listin. Ta postopek je podrobneje urejen v geodetskem in kartografskem zakonu.

Razmejitev lastnine - kadar je to mogoče

Potreba po razmejitvi nepremičnine se pojavi, ko med lastniki sosednjih nepremičnin pride do spora glede pravilnega poteka posameznih meja ali če meje novonastale nepremičnine niso začrtane in urejene.

Naj spomnimo, da se razmejitveni postopek vodi takrat, ko so meje parcele sporne, in ne takrat, ko je meja vidna v dokumentih, ni pa prikazana na terenu.

Na primer, če lastnik parcele premakne ograjo na sosednjo nepremičnino in je iz dokumentov jasno razvidno, kje dejansko je meja, ni treba izvesti razmejitvenega postopka. Kje je meja med parcelami in kje naj stoji ograja, ni dvoma. V takšni situaciji je mogoče izvesti tako imenovano nadaljevanje mejne oznake.

Predmet razmejitve so samo zemljiške nepremičnine, saj le v zvezi s tovrstnimi nepremičninami lahko pride do neskladja glede poteka njihovih meja na zemljišču. Razmeitveni postopek ne more zadevati delitve stavbe ali prostorov.

Meja posesti - kako deluje

Večina razmejitvenih postopkov se začne na zahtevo lastnika nepremičnine, katere meja je sporna.Vendar se ta postopek izvaja po uradni dolžnosti v primeru komasacije in tudi takrat, ko zanjo ni nihče vložil vloge, pa je to utemeljeno s potrebami narodnega gospodarstva ali družbenega interesa.

Vloga za razmejitev se naslovi na ustreznega občinskega glavarja, župana ali predsednika mesta. Njegovo predlogo lahko najdete na spletnih straneh občinskih uradov. Splača se pripeti prijavi:

  • dokument, ki potrjuje lastništvo nepremičnine;
  • izpisek iz zemljiške knjige za nepremičnine, ki so predmet razmejitvene vloge;
  • izpis iz zemljiške in hipotekarne knjige;
  • kopija katastrskega načrta z navedbo sporne meje.

Te priloge niso obvezne, vendar naj bi olajšale in pospešile delo organa. Če vlagatelj razpolaga z drugimi dokumenti, ki so po njegovem mnenju pomembni za zadevo, naj jih tudi priloži vlogi. Na koncu pisma je dobro vključiti seznam priloženih dokumentov.

Prvo uradno dejanje je izdaja sklepa o uvedbi razmejitvenega postopka (niso predmet pritožbe, vroči se strankam v postopku, tj. lastnikom parcel, ki jih zadeva sporna meja). ), naslednja pa je imenovanje geodeta, ki bo izvajal razmejitvene aktivnosti.

Geodetski in kartografski zakon ne pomeni, da so stranke v postopku sodelovale pri izbiri geodeta. V praksi pa veliko prosilcev navede točno določeno osebo, občinski glavar (župan ali predsednik mesta) pa se pogosto strinja z izbiro, navedeno v vlogi za razmejitev. Nenavedba geodeta pa ne bo v škodo prosilca.

Določitev poteka parcelne meje - kaj naredi geodet

Način opravljanja dejavnosti geodeta je urejen v predpisu o razmejitvi nepremičnin. Najprej naredi naslednje pripravljalne korake:

  • poroča anketno delo dokumentacijskemu centru;
  • opravlja analizo podatkov v listinah, pridobljenih iz državnih geodetskih in kartografskih virov, v zemljiških in hipotekarnih knjigah ter v dokumentaciji, pridobljeni od stranke v postopku (običajno izvirajo od prosilca, lahko pa tudi sosedje). svojo dokumentacijo, ki jo bo geodet moral priložiti);
  • po potrebi nariše skico s podatki o poteku mej, pridobljenih s predhodnimi meritvami;
  • določi datum začetka določitve meje;
  • vroči vabilo strankam, naj se pojavita na terenu.

Vabilo se strankam vroči s povratnico, najpozneje 7 dni pred predvidenim datumom (obvestilo mora prispeti sedem dni pred navedenim datumom in ne samo datiran ).V vabilu naj bodo stranke seznanjene s posledicami neudeležbe, to je, da neupravičena neudeležba strank ne zadrži geodetske dejavnosti, v primeru upravičene neudeležbe pa bo geodet prekinil dejavnost do prenehanja ovire. obstaja ali se imenuje pooblaščenec, vendar ne dlje kot za mesec dni.

Med srečanjem na terenu geodet:

  • preveri prisotnost in identiteto strank oziroma sprejme pooblastila strank. Pomembno pa je, da v kolikor ni mogoče ugotoviti strankinih upravičencev (npr. lastnik je umrl in do sedaj še ni bil opravljen zapuščinski postopek), geodet odloži aktivnosti ugotavljanja poteka mej in o tem obvesti pristojni organ;
  • opravi terenski razgovor, ki obsega iskanje mejnih znamenj in ugotavljanje lokacije premaknjenih, poškodovanih ali uničenih znamenj in mejnih točk (če obstajajo dovoljenja).

Kako se narišejo meje parcele

Obstaja več načinov za določitev mejne črte. V prvi vrsti se upoštevajo mejne oznake in sledi, zemljevidi in drugi dokumenti ter geodetske kontrolne točke. Če je potek meje ugotovljen na podlagi tega dokazila, ga geodet nakaže strankam, stabilizira mejne točke, izdela mejni elaborat in izmeri mejo ter trajne elemente pozidave, pomembne za določitev. njegov potek.

Če pa podatki manjkajo, so nezadostni ali si nasprotujejo, se mejna črta določi na podlagi skupne izjave strank ali ene stranke, kadar druga stranka v postopku ne poda izjave in ne postavlja pod vprašaj mejne črte. V tem primeru geodet opravi enaka dejanja kot po določitvi poteka meje na podlagi dokumentov.

Stranki v postopku imata pravico, da se ne strinjata z mejo, ki jo je določil geodet.V primeru spora o poteku mejnih črt je geodet dolžan nagovoriti stranki k sklenitvi poravnave, ki nadomešča mejni protokol in ima moč sodne poravnave. Če bo geodet pripeljal do njegove ugotovitve, bo za vsako mejno črto, ki je bila v celoti ali na nekaterih odsekih sporna, sestavil obračunski akt posebej. Poravnava zajema le sporne odseke meje. Ne smemo pozabiti, da vsebina poravnave ne sme presegati predmeta razmejitve, torej se ne sme nanašati na druge nepremičninske meje kot tiste, ki so določene v postopku. Po izdelavi obračuna geodet opravi naslednje korake kot v primeru določitve poteka meje na podlagi zbranih dokazov.

Če pa ni mogoče določiti poteka meje na noben od zgoraj navedenih načinov, geodet opravi začasno fiksacijo in izmero meje, izdela mejni elaborat in izdela mnenje o meji ( v katerem predlaga in utemelji lokacijo meje).

Ko geodet opravi svoje aktivnosti, odda poročilo ali poravnavo pristojnemu organu.

Meje parcel - sklep župana

Ko bo potek meje določen na podlagi zbranih dokazov ali skupne izjave strank, občinski glavar, župan ali predsednik mesta izda odločbo o določitvi nepremičnine.

Če pride do poravnave, se postopek ustavi, ker ima moč sodne poravnave in je občinskemu organu ni treba dodatno potrditi.

Uradna oseba pred izdajo odločbe oceni pravilnost opravljenih aktivnosti pooblaščenega geodeta in skladnost izdelanih dokumentov s predpisi. Če se ugotovijo pomanjkljivosti, se geodet vrne geodetu v popravek in dopolnitev. To se lahko na primer zgodi, ko je geodet napačno obvestil stranke, naj se pojavijo na terenu.

Poleg tega je treba pred izdajo odločbe v državni geodetski in kartografski vir vključiti tudi tehnično dokumentacijo (glej okvirček).

Pravilo je, da občinski organ ne sme izdati odločbe o zavrnitvi potrditve mejne črte, določene v protokolu o meji, na podlagi dokazov ali skupne izjave strank.

Razmejitev posesti - kdaj je zadeva na sodišču?

Kadar iz dokazov, zbranih v upravnem postopku, ali navedb strank ni podlage za izdajo razmejitvene odločbe, potem - v skladu s 2. čl. 34 sekund 2. člena geodetskega in kartografskega zakona - tak postopek se ustavi s sočasno predajo zadeve po uradni dolžnosti splošnemu sodišču. V takem primeru pooblaščeni geodet začasno določi mejne točke glede na zadnje stanje mirne posesti, listine in navedbe strank, jih označi na skici meje, izdela mnenje in vso dokumentacijo predloži ustreznemu občinskemu načelniku, županu. ali predsednik mesta.

Pomembno je, da lahko stranka, ki ni zadovoljna z določitvijo meje, zahteva, da se zadeva predloži splošnemu sodišču.Za to ima 14 dni od dneva vročitve odločbe v tej zadevi. To pomeni, da je v primeru razmejitve izključeno načelo dvostopenjskega upravnega postopka. Po odločitvi občinskega glavarja, župana ali predsednika mesta se takoj začne sodni postopek.

Določitev parcelnih mej - sodna odločba

Odstopitev zadeve rednemu sodišču pomeni, da odločba, izdana v upravnem postopku, nima pravnih učinkov, listine, ki jih je zbral organ, pa so dokaz v sodni zadevi. Učinki za stranke so torej podobni učinkom pritožbe. Če sodišče vlogo vrne ali se sodni postopek ustavi, postane odločba pravnomočna.

Sodišče obravnava zadeve za razmejitev nepremičnin v nepravdnem postopku (tretji odstavek 34. člena zakona o geodeziji in kartografiji), ki se konča s sklepom, zoper katerega je možna pritožba na okrajno sodišče.Pri odločanju o poteku sporne meje sme uporabiti tudi druge dokaze, kot so priznani v upravnem postopku.

Izvršba sodnih odločb o razmejitvi nepremičnin se izvaja s sodelovanjem geodeta. Po tej določbi sodni izvedenec izdela zemljevid, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško in hipotekarno knjigo (zemljevid za pravne namene). Ta zemljevid nato postane del sodne odredbe v primeru razmejitve lastnine.

Pravna podlaga:

  • Zakon z dne 17. maja 1989 - Geodetski in kartografski zakon (Uradni list iz leta 2017, točka 2101, s spremembami)
  • Zakon z dne 14. junija 1960 - Zakonik o upravnem postopku (Uradni list iz leta 2018, točka 2096, s spremembami)
  • Uredba ministrov za notranje zadeve in upravo ter za kmetijstvo in živilsko gospodarstvo z dne 14. aprila 1999 o razmejitvi nepremičnin (Uradni list št. 45, točka 453)

Kategorija:

Hišna operacija