Iz komposta lahko pripravimo kompostno zemljo, ki je odlična za gojenje rastlin na vrtu. Ugotovite, kaj je kompostna zemlja in kako jo lahko sami pripravite. Vodnik: kako narediti kompostno zemljo.
Eden ključnih dejavnikov, ki določa uspeh gojenja rastlin, je kakovostna tla. Razen nekaj vrst, ki imajo raje zelo specifičen tip tal, mora biti idealen substrat rodoviten, humus, bogat z organsko snovjo, prepustno in vpojno. Dobro je tudi, če ima rahlo kisel ali nevtralen pH, kar je najbolj primerno za večino gojenih rastlin. Vendar imajo tipična vrtna tla redko tako dobre parametre, zato jih je običajno treba izpopolniti. Kompost je idealen za to, ki ni nič drugega kot dobro razgrajena organska snov.
Kako pripraviti kompostno zemljo
Čisti kompost je odlično organsko gnojilo, ki odlično deluje kot mulčenje ali primesi zemlje, vendar ne bo vedno dobra zemlja v čisti obliki. Če želimo, da postane bolj univerzalna, bi morali iz nje pripraviti kompostno zemljo . Za to bomo potrebovali:
- kakovosten kompost (mora imeti temno barvo in vonj po gozdni steli),
- pesek,
- glina,
- deaktivirana šota.
Pesek in šota bo kompost razrahljala, glina pa bo izboljšala njegove vodne lastnosti (bolje bo absorbirala in zadržala vodo, zato se substrat ne bo tako hitro izsušil). Količina in vrsta sestavin, dodanih kompostu, sta odvisni od potreb rastlin, ki jih bomo gojili. Če pričakujejo bolj prepustno podlago, bi morali kompostu dodati pesek in šoto, medtem ko naj bi tla dobro zadrževala vodo in vpojna, bi kompost morali obogatiti s šoto in glino.
Kako narediti dober kompost?
Kompostna tla je skoraj univerzalen substrat, a da bi to omogočili, potrebujete zrel kompost, ki ga morate najprej pripraviti na svojem vrtu. Pod komposterjem je treba na najmanj obiskanem delu vrta določiti senčno mesto. Čeprav pravilno pripravljen kompost ne oddaja neprijetnega vonja in ne moti, vendar zaradi svoje posebne narave ne izgleda preveč privlačno, zato ga ni vredno razstavljati.
Kompostnik je mogoče zgraditi na različne načine in iz različnih materialov, na primer iz lesa, palet, sodov, posebnih plastičnih konstrukcij za kompostiranje, najpomembneje pa je, da ima organski material, ki je zbran v njem, dovolj visoko temperaturo, je dobro prezračen in primerno navlažen in da je enostaven dostop, kajti le tako bodo postopki gnilobe potekali pravilno in brez njega bomo lahko opravili potrebna dela (npr. dodali svež material, obdelali kompost, ga prelili z zemljo, gazirali in namakali).
Na vrtovih se običajno uporabljajo trdne kompostne gomile, ki ne potrebujejo predelave. So majhne, zato ima zrak enostaven dostop do njih (širina osnove kupa je najmanj 1, 5 m do približno 3 m, višina 1, 5-2 m). Na dnu komposterja naj bo vpojni material (npr. Šota), ki zbira tekočine, ki prihajajo iz komposta, in drenažni sloj (npr. Iz vej), ki od spodaj omogoča dostop zraka do kupa. Šele na tej osnovi lahko začnete plastenje kompostnega materiala (vsako plast, približno 20 cm, je treba zalijeti z zemljo in preliti z vodo ali tekočim gnojem, npr. Iz koprive, hrenovke, maslačka).
Obogatitev gomile s pripravljenim kompostom ali zrelim gnojem (vsebuje seve koristnih mikroorganizmov) ali dodajanje posebnih pripravkov za pospešitev kompostiranja (različna cepiva, npr. Biopon Komposter, Kompostus, Dobry Kompost, kompostni aktivator Florovit, Kompostart Planta, Ekokompost) daje zelo dobre rezultate.
Če želite ohraniti pravilno temperaturo komposta pozimi, je treba po prvih zmrzalih kup prekriti s slamnatimi preprogami ali plastjo listov. Če pa želimo pridobiti dragocen kompost, moramo vedeti, kaj lahko na njem shranimo. Idealni materiali vključujejo:
- kosijo travo,
- plevel (brez semen!),
- rastlinski odpadki (razen za močno obolele ali onesnažene s kemičnimi razpršili),
- padli listi (razen nekaterih vrst dreves, katerih listi vsebujejo škodljive snovi ali močne tanine, npr. orehov, hrast, jelša),
- kuhinjske ostanke (npr. olupki iz sadja in zelenjave, jajčne lupine, razvajeni konzervi, kavna in čajna moka),
- majhne veje.
Kosti, ribe, meso, olupki citrusov, tiskani papir, trava, posuta s herbicidi, gradbeni odpadki ali plastika (npr. Plastične strune) niso primerne za kompostiranje.
Postopek kompostiranja običajno traja od nekaj do nekaj mesecev (9-15 mesecev), saj šele po tem času kompost pridobi temno barvo in primeren vonj. Pred uporabo na vrtu ali pred tem, da iz njega pripravite kompostno zemljo, jo je najbolje presejati skozi posebna sita, da se lahko znebite najdebelejših, ne povsem razporejenih drobcev (npr. Vej). Kompostna tla so zelo dragocena, rodovitna in bogata z organskimi snovmi, toda zahvaljujoč kompostiranju lahko dobimo tudi druge vrste tal s popolnoma različnimi lastnostmi, kot so listna tla, zemlja heather, šotna tla in travnata tla.