Če želimo, da zimo preživijo v dobri formi, bi morali izbrati njihove pozne sorte, po možnosti namenjene za dolgo skladiščenje

Zimsko skladiščenje zelenjave omogoča uporabo pridelkov po koncu sezone. Predlagamo, katero zelenjavo je mogoče uspešno hraniti, kako in kje hraniti zelenjavo, kakšna je stabilnost skladiščenja.

Zimsko skladiščenje zelenjave nam omogoča, da dlje uživamo v njihovem svežem okusu in hranilni vrednosti. Če pa hočemo od njih resnično izkoristiti, se moramo spomniti nekaj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na stabilnost skladiščenja zelenjave . Najpomembnejši med njimi je pravi izbor vrst in sort, saj vsa zelenjava ne hrani tako dobro. Če želimo, da zimo preživijo v dobri formi, bi morali izbrati njihove pozne sorte, po možnosti namenjene za dolgo skladiščenje.

Skladiščenje zelenjave - katera zelenjava je primerna za shranjevanje

Če upoštevate kapaciteto zelenjave za skladiščenje, jih lahko razdelimo na:

  • zelenjava, ki je naravno dolga in dobro vzdrževana - od 3 do 12 mesecev lahko shranjujete npr. peso, čebulo, hren, česen, glavno zelje, korenje, peteršilj, por, zelena, koren, krompir,
  • zelenjave, ki shranjuje manj - od 2 tednov do pol leta, lahko shranite najmanj brokoli, bučke, buče, cvetača, brstično in kitajsko zelje, paprika, zelena,
  • zelenjava, katere življenjska doba je kratka - do največ 3 tedne, lahko shranite endivi, stročji fižol, ohrovt, kumare, nezreli paradižnik, redkvico, kislico, špinačo.

Gojenje zelenjave za skladiščenje

Pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju skladiščenja zelenjave, je zagotoviti rastlinam ustrezne rastne razmere, pa tudi njihovo pravilno gnojenje in zaščito pred boleznimi in škodljivci.

  • Zelenjavo za skladiščenje je treba gojiti v skladu s pravili kolobarjenja, kar bo zmanjšalo tveganje za pojav navadnih bolezni in škodljivcev (posameznih vrst ni mogoče vzrejati zaporedoma tudi več let).
  • V obdobjih suše, ki nastanejo med oblikovanjem njihovih užitnih delov, je treba paziti na zagotavljanje konstantne vlažnosti substrata, izogibati se rastočim rastlinam na tleh, ki zlahka kopičijo vodo ali se hitro sušijo.
  • Pomanjkanje ali presežek vode med rastjo zelenjave lahko povzroči dušenje, deformacijo ali pokanje (npr. Korenine peteršilja, pesa ali korenja, pa tudi zelje), kar znatno zmanjša kakovost pridelka.
  • V rastni sezoni je treba tudi rastline redno preverjati glede pojava bolezni ali škodljivcev in po potrebi čim prej uporabiti pravo fitofarmacevtsko sredstvo (po možnosti organsko).
  • Prav tako je treba pravilno gnojiti zelenjavo, namenjeno skladiščenju, izogibati se prekomernim odmerkom dušikovih gnojil, zmanjšati njihovo stabilnost skladiščenja in povečati količino fosforja in kalija, kar ugodno vpliva na kakovost pridelka.

Pobiranje zelenjave in priprava za skladiščenje

Prav tako je treba pravočasno nabirati zelenjavo, namenjeno skladiščenju, ker prezrela, nezrela ali nezrela zelenjava (razen na primer paradižnika, ki lahko hitro zori) ni primerna za skladiščenje.
Nekatero zelenjavo, na primer čebulo, je treba pred zimskim skladiščenjem tudi predhodno posušiti. Preden zelenjavo odložite v skladišče, jih tudi previdno spremenite, tako da zavračate vse simptome bolezni ali škodljivcev ali z najmanjšimi poškodbami (npr. Zaradi izkopavanja korenin), kot tudi prezrele in mehke.

Pogoji skladiščenja zelenjave

Na stabilnost zelenjave močno vpliva tudi način skladiščenja, saj posamezne rastlinske vrste pričakujejo nekoliko drugačne pogoje skladiščenja, vključno predvsem z vlago in temperaturo. Koreninska zelenjava na primer potrebuje 95-98% vlažnosti, čebula, česen in buča pa 75%; zelenjava korenine in kapusnice dobro prezimi pri 0-5 stopinj Celzija, buča in poper pa potrebujeta 8-10 stopinj Celzija, kumare pa celo 13 stopinj C.

Shranjevanje zelenjave v izkopu

Če imamo parcelo in imamo dobro narejeno kopo (jama, izkopana v tla z lesenimi stenami in stropom ter prezračevalniki, v nadzemnem delu pokrita z izolacijskim materialom in zemljo), lahko v njej prezimimo veliko različne zelenjave, saj sta vlaga in temperatura v tej sobi konstantna in primerna za shranjevanje.
Koreninsko zelenjavo in glavo zelje, ki je postavljeno v lesene škatle ali razporejeno na tleh v gomili, je najbolje hraniti v izkopu.

Shranjevanje zelenjave v neogrevani kleti

Ekvivalent izkopa je lahko neogrevana klet, ki se nahaja na zemljišču, npr. Pod gazebom (kleti v blokih niso primerne za shranjevanje zelenjave, ker so pretople in presuhe). Čeprav klet ne zagotavlja tako dobrih pogojev, kot je izkop (kletna tla so običajno betonska, kar otežuje vzdrževanje ustrezne vlažnosti v prostoru), če pa je dobro narejena in ima prezračevanje, se lahko uporablja za shranjevanje pridelkov.

Korenina ali kapusnica zelenjava je postavljena v lesene škatle in postavljena v klete na odprtih policah. Da bi jim zagotovili visoko vlažnost (do 95-98%), betonska kletna tla občasno rahlo navlažimo z vodo (uporaben bo termometer in merilnik vlažnosti). Čebula, česen in buča potrebujejo manj vlažnosti zraka (do 75%), zato jih je bolje, da jih ne hranite v kleti s korenovko in kapusnicami.

Shranjevanje zelenjave v gomili

Na ploskvi lahko zelenjava prezimi tudi v površinskih zemeljskih naseljih (npr. Zelje) ali poglobljenih gomilah (npr. Korenje). Na mestu, namenjenem za nasip, je treba izbrati tla do ustrezne globine in narediti žlebove za odtok, nato pa na pripravljeno stojalo položiti zelenjavo, jih preliti s peskom in celoto prekriti s plastjo peska ali zemlje, izbrane iz luknje. Pred napovedanimi zmrzali je treba plast zemlje na nabrežju povečati in prekriti z izolacijskim materialom v obliki slamnih preprog, ki so dodatno prekrite z debelo plastjo zemlje nekaj centimetrov.
V gomilih lahko hranite korenje, peteršilj, zeleno, peso, skorzonero in hren, vendar ne shranjujte čebule, ki zahteva nizko vlažnost čebule in česna.

Shranjevanje zelenjave na balkonu

Če na parceli nimamo možnosti za shranjevanje zelenjave, imamo pa balkon, lahko na njej hranimo tudi pridelke. V ta namen bomo potrebovali lesen zaboj, katerega dno in stene bodo pred zmrzaljo zaščiteni z dvema plastema slamnate preproge ali 10-centimetrskimi penastimi ploščami. V takšen zaboj lahko v majhne lesene škatle, obložene s perforirano folijo, shranimo brušeno koreninsko zelenjavo, repično zelenjavo in por.

Zelenjavo lahko pozimi shranimo v kopah

Kategorija:

Vrtnarjenje