Tik ob meji moje parcele ima sosed velik skedenj in kup gnoja. Pred nekaj leti smo tam zasadili sadno drevje. Nekako so rasli nekaj let. Trenutno je sosed povečal "naselitev hlevov" in kup gnoja. Nekatera drevesa so padla lani, ostala so padla letos … Najbolje uspevajo koprive, orehi in tršnice. Radi bi posadili drevesa, naredili zeleno zaveso za hlev. Zdaj pa je vprašanje: katera vrsta bo zdržala takšno "super okolico"?
Svetuje: Agnieszka Mike-JeziorskaDiplomirala je na varšavski univerzi za življenjske vede - SGGW, fakulteti za vrtnarstvo in krajinsko arhitekturo. Njene strasti so rastline in opazovanje narave. Že na fakulteti se je ukvarjala z vzpostavljanjem in vzdrževanjem vrtov in cvetja. Popularizacija vrtičkarstva in deljenje vrtnarskega znanja z drugimi ji daje veliko zadovoljstvo. Ustvarja tudi fotografske portrete rastlin.
Na žalost bo zelo težko izbrati vrste, ki bi zdržale takšno sosedstvo, tem bolj, ker opis kaže, da kup gnoja nenehno raste, sosed pa (zavestno ali ne) preprosto zastruplja okolje . Pravilno skladiščen in uporabljen gnoj je odlično organsko gnojilo, lahko pa je tudi težavno. Predvsem zaradi neprijetnega vonja in količine, ki se dnevno proizvaja, in je ni mogoče takoj uporabiti. Slabo skladiščeni gnoji gomile ogrožajo tla in vodo. Pri veliki živalski proizvodnji okolje ne more vzdržati tako velike doze nitratov in fosfatov, ki jih vsebujejo živalski iztrebki . Lahko pride tudi do onesnaženja podzemne vode . Zato je treba na gnojnih ploščah, zgrajenih iz kakovostnega betona B20, in gnojevke v posebnih rezervoarjih, nameščenih v bližini živinoreje, shranjevati in skladiščiti gnoj. Tako se boste izognili prodiranju škodljivih snovi v vodo. Pri izračunu površine plošč za gnoj in prostornine gnojevke in tekočega gnoja se obrnite na kmetijske svetovalne službe. Potreba po gradnji gnojnih plošč, rezervoarjev za tekoči gnoj in rezervoarjev za tekoči gnoj je določena v Zakonu o gnojilih in gnojenju z dne 26. julija 2000 (Sprememba zakona št. 89, točka 991, kakor je bil spremenjen). Zakon je prilagojen zahtevam Evropske unije. Od leta 2008 je treba naravna gnojila hraniti na neprepustnih ploščah in v zaprtih rezervoarjih, sicer kmet, ki tega ne upošteva - krši zakon in je lahko kazensko odgovoren. V Evropski uniji zadeve, povezane z uporabo gnoja živali, urejajo Direktiva Sveta (nitrat) 91/676 / EGS z dne 12. decembra 1991 in Direktiva Sveta 96/61 / EGS z dne 24. septembra 1996 o integriranem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPCC). Gnojevke in rezervoarji za gnojevko in tekoči gnoj morajo biti med drugim locirani na primernih razdaljah stanovanjske stavbe in mejo sosednje parcele. To natančno določa Uredba ministra za kmetijstvo in živilsko gospodarstvo (Časopis št. 132/1997, točka 887). Zahtevane razdalje za namestitev gnojnih plošč in rezervoarjev na habitatni parceli so: a) za zaprte cisterne (merjeno s pokrovi in prezračevalnimi odprtinami): - od okenskih in vratnih odprtin prostorov, namenjenih bivanju na sosednjih parcelah - 15 m, - od meje sosednje parcele - 4 m, b) za odprte cisterne s prostornino do 200 m³ in gnojne plošče: - od okenskih in vratnih odprtin prostorov, namenjenih bivanju na sosednjih parcelah - 30 m, - od meje sosednje parcele - 4 m, dovoljeni so tudi rezervoarji za tekoče iztrebke živali na razdaljah, manjših od danih, le če se držijo iste vrste rezervoarjev na sosednji ploskvi. Razdalja odprtih rezervoarjev za tekoče fekalije živali s prostornino več kot 200 m³ od prej naštetih objektov in od meje sosednje parcele se določi posamično v odločbi o gradbenih pogojih in urejanju zemljišč v dogovoru s poviatnim sanitarnim inšpektorjem.